Jedro

Morebitne omejitve razpolaganja s premoženjem lahko vplivajo na dejansko zmožnost plačila sodne takse in s tem presojo, ali plačilo sodne takse ne pomeni nepremostljive ovire za uveljavitev sodnega varstva v položaju, ko je taksni zavezanec prisiljen plačati sodno takso iz premoženja, ki mu služi za preživljanje sebe in družine. Po pojasnjenem se premoženje, s katerim zaradi prisilne izvršbe dolžnik dejansko ne more razpolagati, ne sme upoštevati kot vir za plačilo sodne takse. Če bi po plačilu sodne takse dolžniku preostal le znesek, ki je nižji od dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, je upravičen do taksne oprostitve.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v 1. točki izreka spremeni tako, da se dolžnico oprosti plačila sodne takse za pritožbo zoper sklep z dne 13. 4. 2023 v znesku 33,00 EUR, v 2. točki izreka pa se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo dolžničin predlog za taksno oprostitev (točka 1 izreka) ter dolžnici dovolilo obročno plačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep z dne 13. 4. 2023 v dveh mesečnih obrokih po 16,50 EUR s tem, da prvi obrok zapade 15. dne v naslednjem mesecu, vsak naslednji obrok pa istega dne v mesecu, v primeru, da posamezni obrok ne bo v določenem roku plačan, pa zapade v plačilo celotni neporavnan znesek sodne takse (točka 2 izreka).

2. Dolžnica v pravočasni laični pritožbi graja odločitev sodišča prve stopnje. Meni, da je opravičena do taksne oprostitve. Prilaga odločitev v drugi izvršilni zadevi, kjer je bila oproščena plačila sodne takse. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je izpodbijano odločitev preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

5. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o zavrnitvi predloga dolžnice za oprostitev plačila sodne takse oprlo na ugotovitev, da lastni dohodek dolžnice v upoštevnem obdobju sicer ne dosega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka,1 saj je dolžnica v zadnjih treh mesecih pred mesecem vložitve predloga za taksno oprostitev prejemala pokojnino v povprečni višini 602,54 EUR, vendar pa ima dolžnica v lasti več nepremičnin, kjer nima prijavljenega stalnega prebivališča in v njih ne prebiva ter se ji zato vštevajo v premoženje, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja v skladu z Zakonom o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre). Je pa sodišče prve stopnje upoštevalo težak dohodkovni položaj dolžnice in ji omogočilo obročno plačilo sodne takse.

6. Sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo določila tretjega odstavka 12.a člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), v katerem je določeno, da se premoženje, s katerim stranka in njeni družinski člani dejansko ne morejo razpolagati, ne upošteva.2 Morebitne omejitve razpolaganja s premoženjem lahko vplivajo na dejansko zmožnost plačila sodne takse in s tem presojo, ali plačilo sodne takse ne pomeni nepremostljive ovire za uveljavitev sodnega varstva v položaju, ko je taksni zavezanec prisiljen plačati sodno takso iz premoženja, ki mu služi za preživljanje sebe in družine.3

7. Po pojasnjenem se premoženje, s katerim zaradi prisilne izvršbe dolžnik dejansko ne more razpolagati, ne sme upoštevati kot vir za plačilo sodne takse. Če bi po plačilu sodne takse dolžniku preostal le znesek, ki je nižji od dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, je upravičen do taksne oprostitve.

8. Nepremičnine, ki so v lasti dolžnice niso likvidne, saj so obremenjene s številnimi hipotekami ter so predmet prodaje v izvršilnem postopku, v sled česar dolžnica navedenih nepremičnin ne more prodati. Plačilo sodne takse v višini 33,00 EUR bi bilo tako opravljeno iz premoženja pod navedenim pragom dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka.

9. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi dolžnice ugodilo in izpodbijano odločitev v 1. točki izreka spremenilo. Ker je torej dolžnica po spremembi odločitve oproščena plačila sodne takse, je odpadla podlaga za njeno obročno odplačilo, zato je sodišče druge stopnje odločitev v 2. točki izreka razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker ti niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, oba v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

1 Dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka znaša 930,68 EUR. 2 Iz pojasnil predlagatelja novele izhaja, da se z uporabo navedenega določila ne bo upoštevalo premoženje, za katerega prosilcu ni mogoče očitati, da ga lahko uporablja ali vnovči ter iz tega plača takso. Glej 30. str. Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (ZST-1C), objavljenega v poročevalcu DZ RS dne 25. 1. 2016. 3 VSM Sklep I Ip 770/2017 z dne 18. 12. 2017, VSM sklep I Ip 1181/2015 z dne 19. 4. 2016.