Jedro

Ker je oseba pokretna in bi svoje samomorilne misli lahko realizirala in s tem ogrozila svoje življenje, oddelek pod posebnim nadzorom pa edini nudi stalni nadzor nad pacienti, je utemeljen zaključek, da se osebo (zaenkrat) zadrži na zdravljenju na tem oddelku, saj vzrokov in ogrožanja ta hip ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami zdravljenja.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se pridržani osebi omeji pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov, na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom U. pa se pridrži še najdalj do 19. 8. 2020. 2. Zoper sklep je pridržani po svoji odvetnici vložil pravočasno pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in v posledici zmotne uporabe materialnega prava in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ga odpusti iz zaprtega oddelka. Navaja, da se mu je zdravstveno stanje do obiska sodne komisije že nekoliko izboljšalo, toliko, da zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom ni potrebno. Vložil je prošnjo za sprejem v dom starejših občanov, pričakuje, da bo tam zanj ustrezno poskrbljeno, do sprejema v dom pa naj se ga premesti na odprti oddelek. Do prihoda v psihiatrično kliniko je živel doma, sam v lastni hiši in ni imel težav pri vsakodnevnih opravilih in skrbi zase. Res je potrdil samomorilne misli, ampak tega ni resno mislil, to je rekel zato, ker je bil pogosto osamljen.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu s prvim odstavkom 39. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) je zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve dopustno, če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih, pri čemer mora biti to ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in vzrokov ogrožanja, ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. 5. Pritožnik je bil (prvič) sprejet na psihiatrično kliniko v januarju 2020 zaradi iznašanja veličavskih in nanašalno preganjalnih blodenj (razlagal je, da je odšel h komandirju policije, ker se je počutil ogroženega od ljudstva, gol je hodil, ker so mu oni tako rekli, ta glavni general ga je poslal iz drugega sveta, da bo naredil red...). V nadaljevanju zdravljenja je bil v različnih oddelkih odprtega tipa. Na psihološkem testu dne 18. 6. 2020 je bila prisotna psihoorganska spremenjenost, ki se ji je pridružila še močna samomorilna ogroženost z načrtom, zaradi česar je bil tega dne ponovno premeščen v oddelek pod posebnim nadzorom. Ob zaslišanju dne 19. 6. 2020 je potrdil samomorilno razmišljanje, samomor bi storil z obešenjem. Sicer je bil bistre zavesti, vendar dezorientiran1, deloval je brezvoljno, bil je skoraj apatičen, samostojno pokreten.

6. Sodišče prve stopnje je na podlagi medicinske dokumentacije, izpovedbe pacienta ter na podlagi izvida in mnenja izvedenca psihiatrične stroke, zaključilo, da gre pri osebi za očitno psihoorgansko spremenjenost z motnjami v kognitivnem področju, ki se ji je pridružila še močna samomorilna ogroženost, kar se je potrdilo tudi ob njegovem zaslišanju. Pritožbena navedba, da s potrditvijo samomorilnih misli pritožnik ni mislil resno, zaključkov sodišča prve stopnje, ob ugotovljenem (predvsem dejstvu, da je prisotnost samomorilnih misli pokazal dan prej opravljen psihološki test), ne more omajati. Ker je oseba pokretna in bi svoje samomorilne misli lahko realizirala in s tem ogrozila svoje življenje, oddelek pod posebnim nadzorom pa edini nudi stalni nadzor nad pacienti, je utemeljen tudi zaključek sodišča prve stopnje, da se osebo (zaenkrat) zadrži na zdravljenju na tem oddelku, saj vzrokov in ogrožanja ta hip ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami zdravljenja. Pritožbeno sodišče kot primeren sprejema tudi dvomesečni rok pridržanja, ki je glede na stanje pacienta in izvedenčevo strokovno znanje in izkušnje potreben, da se bo uvedla ustrezna terapija, s pomočjo katere bo minila nevarnost samomorilne ogroženosti.

7. Ker so podani vsi kumulativno zahtevani pogoji za pridržanje osebe na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom v skladu s 53. členom v zvezi z 39. členom ZDZdr, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku).

8. Na podlagi določbe prvega in drugega odstavka 71. člena ZDZdr lahko psihiatrična bolnišnica osebo odpusti iz oddelka pod posebnim nadzorom, če se zdravstveno stanje osebe toliko izboljša, da ni več razlogov za njeno zadržanje, pred potekom roka, določenega v sklepu sodišča o zadržanju.

1 Menil je, da smo v letu 2002.