Jedro

Tožnik revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava navaja zgolj pavšalno in ga ne obrazloži, zaradi česar revizijsko sodišče z vidika tega revizijskega razloga izpodbijane sodbe ni moglo preizkusiti. Očitek bistvenih kršitev določb pravdnega postopka pa ni utemeljen.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka krije sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek za ugotovitev, da so bile pogodbe o zaposlitvi za določen čas med tožnikom in toženo stranko sklenjene nezakonito, zaradi česar se šteje, da je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas in za ugotovitev, da je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki nezakonito prenehalo in njegov reparacijski ter reintegracijski zahtevek. Zavrnilo je tudi tožnikov podredni zahtevek, da mu delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo in je trajalo do odločitve sodišča zaradi ugotovitve, da nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče. 2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožnik vlaga revizijo zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po prvem in po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) ter zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo pravila določbe 298. člena ZPP, ko je na drugi obravnavi dne 18. 9. 2013 med zaslišanjem priče B. P., zaslišanje brez utemeljenega razloga zaključilo, čeprav je pooblaščenec tožnika sodišče opozoril, da ima namen postavljati še dodatna vprašanja, kar je bistveno vplivalo na izid postopka. Dodatna vprašanja naj bi bila potrebna zaradi popolnoma nejasnih odgovorov priče. Razlaga, da je dejansko stanje dovolj razjasnjeno naj bi bila pomanjkljiva in posplošena. Tožena stranka naj bi tej priči postavila že vsa vprašanja, zaradi česar naj bi bil tožnik neenakopravno obravnavan in mu je bila kršena pravica do pravičnega sojenja. Iz izjav priče naj ne bi bilo jasno, koliko časa so trajali projekti, ali je bil razlog za sklenitev 14 pogodb o zaposlitvi za določen čas povečana potreba, denarna sredstva ali nadomeščanje. Sodišče naj bi v obrazložitvi tudi drugače povzelo pričanje priče. Tožena stranka naj bi v spis predložila tri pogodbe v angleškem jeziku, sodišče naj bi menilo, da dokaz ni potreben, kljub temu, da je tožnik pravočasno zahteval, da se te pogodbe kot ključni dokaz predložijo v slovenskem jeziku. Nasprotno pa naj bi sodišče prve stopnje ugodilo dodatnemu in prepoznemu predlogu tožene stranke po zaslišanju priče J. L. in dvakrat nepojasnjeno zaslišalo pričo N. R. B. Sodišče naj bi na naroku dne 18. 9. 2013 napovedalo zaslišanje tožnika in še kakšne priče, ni pa povedalo katere, zato naj se tožnik na njihovo zaslišanje ne bi mogel pripraviti. Tožnik naj bi tudi izvedel, da je tožena stranka na isto delovno mesto zaposlila delavca E. S., zaradi česar je sodišču predlagal, da za navedenega delavca predloži vse pogodbe o zaposlitvi za leto 2012 in naprej, o čemer naj sodišče ne bi odločilo, zardi česar dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno. Pričanje M. Š. in L. V. naj bi bilo kontradiktorno in posplošeno.

4. Tožena stranka je vložila odgovor na revizijo, v katerem je predlagala njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Tožnik revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava navaja zgolj pavšalno in ga ne obrazloži, zaradi česar revizijsko sodišče z vidika tega revizijskega razloga izpodbijane sodbe ni moglo preizkusiti. Očitek bistvenih kršitev določb pravdnega postopka pa ni utemeljen iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

7. Tožnik v uvodu revizije na splošno navaja, da je sodišče zagrešilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP in po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. V nadaljevanju nato opisuje posamezne kršitve, ki naj bi jih zagrešilo sodišče. 8. V zvezi z zaslišanjem B. P. na naroku dne 18. 9. 2013 navaja, da je sodišče zagrešilo kršitev po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi z 298. členom ZPP, saj je sodišče sprejelo sklep, da se zaslišanje priče zaključi, čeprav je imel tožnik priči namen postavljati dodatna vprašanja, predvsem zaradi njenih nejasnih odgovorov. Očitek tožnika je nekonkretiziran, saj ne navede, katera vprašanja konkretno je imel namen postaviti priči in kako bi to vplivalo na pravilnost končne odločitve. Tožnikova trditev, da je bilo pričevanje B. P. za sodišče ključno ne drži, saj iz obrazložitev sodb nižjih sodišč izhaja, da se je sodišče pri ugotovitvi dejanskega stanja oprlo tudi na druge dokaze, med njimi tudi na izpovedbi L. V. in M. Š. Kot pravilno navaja tožena stranka v odgovoru na revizijo, pa tožnik ob nastanku domnevne kršitve tudi ni ugovarjal, da je sodišče s sklepom o zaključku zaslišanja priče B. P. kršilo določbe pravdnega postopka, čeprav bi to po 286b. členu ZPP moral storiti. Zato je ta tožnikov revizijski očitek neutemeljen.

9. Tožnik nadalje zatrjuje, da sta sodišči v obrazložitvah drugače povzeli pričanje B. P., s čimer smiselno zatrjuje bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, vendar te trditve podrobneje ne obrazloži, niti ne navede, kaj konkretno naj bi sodišči napačno povzeli.

10. V zvezi z nepredložitvijo pogodb tožnik ne pove, kaj naj bi te pogodbe dokazovale oziroma kako bi njihova predložitev vplivala na končno odločitev ter niti konkretno niti smiselno ne navede, za katero bistveno kršitev določb pravdnega postopka naj bi v zvezi s tem šlo, zato revizijsko sodišče tega očitka ni moglo presojati.

11. V zvezi s trditvijo, da je sodišče prve stopnje ugodilo dodatnemu in prepoznemu predlogu tožene stranke za zaslišanje priče J. L. in da je dvakrat zaslišalo pričo N. R. B., tožnik prav tako ne opredeli, za katero bistveno kršitev pravdnega postopka naj bi v zvezi s tem šlo oziroma kako in zakaj naj bi to vplivalo na pravilnost končne odločitve.

12. V zvezi z domnevno kršitvijo, ki naj bi jo sodišče prve stopnje storilo s tem, ko je na naroku dne 18. 9. 2013 napovedalo zaslišanje tožnika in še kake priče, pri tem pa ni navedlo katere, revizijsko sodišče ugotavlja, da tožnik na tem naroku v zvezi s poimensko nekonkretiziranimi pričami ni uveljavljal domnevne kršitve določb pravdnega postopka v skladu z 286b. členom ZPP, pač pa je ugovarjal le temu, da tožena stranka ni natančno obrazložila in povedala, kaj bodo te posamezne priče povedale, ampak je na splošno navedla, da bodo potrdile, da je šlo v obravnavanem primeru za začasno povečan obseg dela. Revizijsko sodišče ugotavlja, da je bilo dovolj konkretizirano, kaj bodo priče izpovedovale, saj povsem natančna vsebina izpovedi prič ne more biti vnaprej znana.

13. V zvezi z očitkom, da sodišče ni odločilo o predlogu predložitve pogodb o zaposlitvi od leta 2012 naprej za delavca E. S., revizijsko sodišče ugotavlja, da se v spisu za omenjenega delavca nahajata dve pogodbi o zaposlitvi za določen čas, ena od 1. 12. 2012 do 30. 12. 2012, druga pa 31. 12. 2012 do 31. 1. 2013. Z navedbami, da je sodišče neutemeljeno sledilo izpovedbam prič, za katere tožnik meni da so bile kontradiktorne, tožnik dejansko izpodbija dokazno oceno sodišča, kar pa ni dovoljen revizijski razlog.

14. Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

15. Glede na določbo petega odstavka 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadaljnji) krije tožena stranka kot delodajalec svoje stroške postopka ne glede na izid postopka.