Jedro

Tožnica ni upravičena do izplačila plače po višji obračunski osnovi, če je na delovnem mestu administrativne sodelavke prevzela le del manj zahtevnih nalog zahtevnejšega delovnega mesta strokovni sodelavec, ki je ostalo po upokojitvi delavca nezasedeno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje. Tožnica trpi sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničin zahtevek za razporeditev na delovno mesto strokovni sodelavec I za stanovanjsko področje in za plačilo razlike plače v znesku 410.414,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.6.1998 dalje ter za naprej izplačilo plače po obračunskem količniku 3,35 in tožnici naložilo, da toženi stranki povrne 145.875,00 SIT stroškov postopka. Pri tem je ugotovilo, da je bila tožnica z odločbama tožene stranke z dne 9.12.1996 in 9.1.1997 zakonito razporejena na delovno mesto administrativni sodelavec za stanovanjsko področje v Uradu za gospodarske javne službe tožene stranke in v pretežni meri tudi dejansko opravlja delo iz opisa tega delovnega mesta. Zoper gornjo sodbo se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga njeno razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pri tem vztraja, da dejansko pretežno opravlja zahtevnejše delo od del administrativne sodelavke. Zato bi ji moralo sodišče priznati pravico do razporeditev na delovno mesto strokovni sodelavec I in plačo po obračunski osnovi tega delovnega mesta, saj so tudi na nekaterih drugih delovnih mestih s VI. stopnjo strokovne zahtevnosti pri toženi stranki razporejeni delavci s V. stopnjo strokovne izobrazbe. Hkrati se tožnica pritožuje tudi zoper višino stroškov, ki so ji bili naloženi v plačilo. Pritožba ni utemeljena. Med strankama v bistvu ni bilo sporno, da je bila tožnica po vrnitvi s porodniškega dopusta koncem leta 1996 razporejena na delovno mesto administrativne sodelavke, ki po formalni zahtevnosti ustreza tožničini dejanski izbrazbi (V. stopnja). Prvostopno sodišče je na podlagi izvedenih dokazov prepričljivo ugotovilo, da tožnica dejansko opravlja administrativna dela za stanovanjsko področje, s tem da je prevzela tudi del opravil, ki jih je predtem pokrival strokovni sodelavec I, ki se je upokojil. Hkrati je izrecno ugotovilo, da najodgovornejših del strokovnega sodelavca I tožnica ni prevzela. Ob takih ugotovitvah, ki jih tožnica tudi v pritožbi ni uspela omajati, je prvostopno sodišče pravilno zaključilo, da je bila tožnica po vrnitvi s porodniškega dopusta v skladu z določili 2. odst. 17. člena ZTPDR zakonito razporejena na delovno mesto administrativnega sodelavca za stanovanjsko področje in ji tožena stranka utemeljeno izplačuje plačo po obračunski osnovi tega delovnega mesta. Niti trditve, da se ta dela bistveno razlikujejo od njenih prejšnjih administrativnih del v tajništvu Urada za gospodarske javne službe in da tudi na nekaterih drugih delovnih mestih s VI. stopnjo strokovne zahtevnosti delajo delavci, ki imajo le V. stopnjo strokovne izobrazbe, ne morejo privesti do drugačnega zaključka. Tudi glede stroškov postopka pritožba ni bila utemeljena, saj je prvostopno sodišče toženi stranki utemeljeno priznalo stroške zastopanja po odvetniku v skupnem seštevku 1625 točk po Odvetniški tarifi. Glede na povedano in glede na to, da pritožbeno sodišče v postopku pred prvostopnim sodiščem ni zasledilo drugih napak, na katere pazi po uradni dolžnosti in zaradi katerih bi bila izpodbijana sodba nezakonita, je bilo potrebno pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje. Ob takem izidu pritožbenega postopka tožnica sama trpi svoje pritožbene stroške.