Jedro

Predlagateljica v vlogi ni opredelila, katero naj bi bilo pravno vprašanje, o katerem naj odloči Vrhovno sodišče, prav tako je izostala natančna in konkretna navedba okoliščin, ki bi kazale na pomembnost spornih pravnih vprašanj za pravni red v celoti.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka vlaga predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje, s katero je bila zavrnjena njena pritožba in potrjena sodba sodišča prve stopnje o zavrnitvi (še preostalega dela) tožbenega zahtevka, s katerim je tožnica od tožencev zahtevala plačilo 10.000,00 EUR za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, kar naj bi bila posledice dogodka 11. 5. 1999, ko je tožnico na delu fizično napadla stranka. V predlogu tožnica izraža nestrinjanje z izvedenskim mnenjem in odločitvijo sodišča, ki ni sledilo njenemu predlogu za postavitev novega izvedenca, ter posledično z (dejanskimi) zaključki sodišč prve in druge stopnje glede obsega njene škode. Ocenjuje, da je odločitev pritožbenega sodišča nepravilna, zmotna in nezakonita ter „odstopa od številne prakse Vrhovnega sodišča R Slovenije v zvezi z uporabo materialne zakonodaje, tako določil ZPP, predvsem pa je bilo z zavrnitvijo predloga po pritegnitvi drugega izvedenca kršeno načelo kontradiktornosti... O kršitvi načela kontaradiktornosti je že Ustavno sodišče Republike Slovenije z ustrezno sodbo odločilo, ki naj jo Vrhovno sodišče, ko bo odločalo o predlogu tožnika o dovolitvi revizije vpogleda.“ Nadalje navaja, da je odločitev pritožbenega sodišča arbitrarna, da je bil kršen Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) glede dokazovanja z izvedenci in da je napačna odločitev da pri tožnici niso podane duševne bolečine zaradi trajno zmanjšane življenjske aktivnosti.

2. Predlog ni popoln.

3. Po prvem odstavku 367.a člena ZPP sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. V nadaljevanju zakon postavlja stroge zahteve o obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije. Tako mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; natančno in konkretno mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala (četrti odstavek 367.b člena ZPP). Tem formalnim pogojem predlagateljica ni zadostila. V svoji vlogi namreč ni opredelila, katero naj bi bilo pravno vprašanje, o katerem naj odloči Vrhovno sodišče, prav tako je izostala natančna in konkretna navedba okoliščin, ki bi kazale na pomembnost spornih pravnih vprašanj za pravni red v celoti. Predlagateljica sicer trdi, da naj bi sodna odločba odstopala od sodne prakse Vrhovnega sodišča, vendar ne navede opravilnih številk zadev, kot ji to nalaga določilo petega odstavka 367.b člena ZPP. Tožnica pretežno utemeljuje, v čem naj bi bila sodba druge stopnje napačna predvsem v dejanskem pogledu, kar pa niti ne more biti predmet preizkusa v revizijskem postopku (tretji odstavek 370. člena ZPP).

4. Ker torej predlog ne izpolnjuje formalnih zahtev iz četrtega in petega odstavka 367.b člena ZPP, ga je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka istega člena ZPP zavrglo.