Jedro

Obrestovanje neplačanih zamudnih obresti so drugi zakoni v smislu 1. odst. 279. člena ZOR dopuščali vse do uveljavitve ZPOMZO - 1, ki velja od 28.6.2003.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (I. točka izreka) potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžnikov ugovor kot neutemeljen in obdržalo sklep o izvršbi opr.št. I z dne 22.11.2004 v celoti v veljavi. Hkrati je odmerilo nadaljnje stroške upnika na 28.300,00 SIT (I. točka izreka). Nadalje je delno ustavilo dovoljeno izvršbo, in sicer za dne 29.10.2004 plačanih

852.640,00 SIT, na račun izvršilnih stroškov in obresti (II. točka izreka).

Proti sklepu se je pravočasno pritožil dolžnik zaradi nepravilne uporabe materialnega prava. Sodišču druge stopnje predlaga, da napadeni sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje in zakonito postopanje. Meni, da obračun zamudnih obresti po konformni metodi ni dopusten, saj Zakon o obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri iz leta 1995 tega izrecno ne določa. Opozarja, da je protizakonito tudi prištevanje že nateklih obresti h glavnici. Treba je upoštevati, da se terjatev, ki je predmet tega izvršilega postopka, nanaša na obdobje od leta 1994 pa do leta 2004, zato obračun obresti, kot ga prezentira sodišče, pomeni obrestovanje obresti.

Pritožba ni utemeljena.

Glede na vsebino pritožbe je sodišče druge stopnje preizkus izpodbijanega sklepa osredotočilo na pravilnost odločitve prvostopnega sodišča o zavrnitvi dolžnikovega ugovora (I. točka izreka izpodbijanega sklepa). Pritožnik sodišču prve stopnje ne očita, da bi sporne zamudne obresti izračunalo matematično napačno, temveč graja izključno izbiro metode obračunavanja obresti in pripisovanje izračunanih obresti glavnici, zaradi česar je v konkretnem primeru prišlo do razlike v izračunu obveznosti, ki jo ima dolžnik do upnika po pravnomočni sodbi Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani z dne 5.2.2004, opr. št. Pd v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani z dne 20.8.2004, opr. št. Pdp.

Skladno z določbo 1. odst. 279. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR (ki se za sporno razmerje uporablja na podlagi 1060. člena Obligacijskega zakonika) od zapadlih, pa neplačanih zamudnih obresti ne tečejo zamudne obresti, razen če zakon tako določa. Obrestovanje neplačanih zamudnih obresti pa so drugi zakoni v smislu

1. odst. 279. člena ZOR dopuščali vse do uveljavitve Zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti, ZPOMZO-1 (Ur. l. RS, št. 56/03, ki velja od 28.6.2003), in sicer Zakon o obrestni meri zamudnih obresti, ZOMZO (Ur. l. RS št. 14/92), Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri, ZPOMZO (Ur.

l. RS, št. 45/95) ter Zakon o predpisani obrestni meri - A, ZPOMZO - A (Ur. l. RS, št. 83/01). Z ZOMZO je bila uporaba konformne metode izrecno predpisana, od uveljavitve ZPOMZO dalje pa so vsi navedeni zakoni izjemo od prepovedi obrestnega obrestovanja urejali na ta način, da so obrestno mero zamudnih obresti določali tako, da je bila sestavljena iz realnega in revalorizacijskega dela. Pri tem je bila za osnovo določitve obrestne mere zamudnih obresti vzeta prav revalorizacija obveznosti. Poleg tega je bila v tem obdobju tudi temeljna obrestna mera v sklepih Banke Slovenija izračunana na konformni način. Ker je bila revalorizacija obveznosti sestavni del obrestne mere, bi bilo tudi obračunavanje obresti za vsako leto posebej, kot nakazuje pritožnik, v nasprotju s takratno pravno ureditvijo. Šele ZPOMZO-1 je predpisal zgolj realno obrestno mero, brez valorizacije, tako da od 28.6.2003 ni nobene zakonske izjeme od prepovedi obrestnega obrestovanja in se smejo zamudne obresti od

28.6.2003 dalje obračunavati samo še po t.i. linearni metodi.

V konkretnem primeru tečejo zamudne obresti od glavnice 201.055,50 SIT že od 11.11.1994 dalje. Iz obračuna obresti, ki je sestavni del izpodbijanega sklepa (prim. r. št. 16), je razvidno, da je sodišče prve stopnje zamudne obresti obračunalo po konformni metodi do

28.6.2003, od tedaj dalje pa po metodi linearnega obrestovanja, kar je po prepričanju drugostopnega sodišča, glede na povedano, materialnopravno pravilno. Ob taki uporabi metod obrestovanja se pokaže, da dolžnik ni poravnal celotne terjatve upniku in da ugovorni razlog iz 8. točke 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ ni bil podan, zato je odločitev prvostopnega sodišča, da se dolžnikov ugovor kot neutemeljen zavrne, pravilna.

Izpodbijani sklep je sodišče druge stopnje preizkusilo še glede kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 55. člena ZIZ in 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pri tem je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo nobene izmed navedenih bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka in je pravilno uporabilo materialno pravo. Zato je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. tč.

365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ potrdilo. Ker dolžnik s pritožbo ni uspel, mora sam nositi svoje pritožbene stroške.

Odločitev o tem temelji na 1. odst. 154. člena v zvezi s 1. odst. 165. člena ZPP, izrek pa je zajet v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.