Jedro

Že iz ugotovitev v sodbi izhaja, da bi bilo za izid zadeve lahko pomembno, ali je bil toženec obveščen o odstopu terjatve tožnici. O tem bi se tožnica lahko izrekla v odzivu na toženčevo izjavo o nasprotovanju umiku tožbe. Z opustitvijo vročitve te izjave je bila zato storjena bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek za plačilo 35,67 EUR z zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka) in tožnici naložilo povrnitev toženčevih stroškov postopka (II. točka izreka).

2.Tožnica v pritožbi zoper navedeno sodbo uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da postopek ustavi in tožencu naloži povrnitev njenih stroškov postopka, podrejeno pa, naj jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Ker ji ni bila vročena toženčeva izjava o nasprotovanju umiku tožbe, ji ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem in nasprotovanja njegovim navedbam.

Zmotno je stališče, da je bilo zaradi odločitve o stroških postopka treba odločiti o utemeljenosti zahtevka.

Nezakonita je ugotovitev, da je toženec plačal pred vročitvijo predloga za izvršbo. Ker je bil predlog za izvršbo vložen 27. 2. 2024, toženec pa je plačal 5. 3. 2024, ne more biti sporno, da je bilo plačilo izvedeno po vložitvi predloga, ko so stroški izvršilnega postopka že nastali. Za odločitev o stroških na podlagi 158. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročitev tožbe ni pomembna.

Zmotne so ugotovitve, da priloženi seznam terjatev ne potrjuje njene trditve o odstopu sporne terjatve in da se je cesijsko razmerje med njo kot prevzemnico terjatve in tožencem kot dolžnikom vzpostavilo po toženčevem plačilu.

3.Toženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Iz izpodbijane sodbe izhaja, - da se je postopek začel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, - da je sodišče na podlagi toženčevega ugovora, v katerem je zatrjeval, da je terjatev plačal in da s tožnico ni v pogodbenem razmerju, sklep o izvršbi razveljavilo in zadevo odstopilo pristojnemu sodišču, - da je tožnica po pozivu k dopolnitvi tožbo umaknila, - da je toženec umiku nasprotoval in - da izjava o umiku pred izdajo sodbe ni bila vročena tožnici.

6.Odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka temelji na ugotovitvah, - da je toženec 5. 3. 2024 izpolnil terjatev do Zavarovalnice A. d. d., - da je to storil pred vročitvijo sklepa o izvršbi z dne 1. 3. 2024, - da je toženec trdil, da o odstopu terjatve tožnici ni bil obveščen, iz tožničinih navedb in predloženih dokazov pa ne izhaja nasprotno, - da vročitev toženčeve izjave o umiku pred izdajo sodbe ni bila potrebna, ker je dejstvo izpolnitve nesporno.

7.Utemeljen je tožničin pritožbeni očitek, da ji je bila z opustitvijo vročitve toženčeve izjave o umiku pred izdajo sodbe kršena pravica do izjave. Ker je toženec po vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi nasprotoval umiku tožbe, je bilo sodišče dolžno odločiti o utemeljenosti zahtevka (2. odst. 188. čl. ZPP), pred odločitvijo o utemeljenosti zahtevka pa obravnavati zadevo v skladu s pravili ZPP (4. in 5. čl. ZPP). V sporu majhne vrednosti ima tožnik pravico do vložitve pripravljalne vloge in odgovora na toženčeve navedbe, podane v odgovoru na tožbo (3. odst. 452. čl. ZPP).

8.Že iz ugotovitev v sodbi izhaja, da bi bilo za izid zadeve lahko pomembno, ali je bil toženec obveščen o odstopu terjatve tožnici (2. odst. 419. čl. OZ). O tem bi se tožnica lahko izrekla v odzivu na toženčevo izjavo o nasprotovanju umiku tožbe. Z opustitvijo vročitve te izjave je bila zato storjena bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odst. 339. čl. ZPP.

9.Zaradi ugotovljene bistvene kršitve določb postopka je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje (353. čl. ZPP). Za odpravo kršitve je treba strankama dati možnost, da v skladu s pravili, ki veljajo v sporu majhne vrednosti, podata navedbe in predlagata dokaze (1. odst. 354. čl. ZPP).

10.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odst. 165. čl. ZPP).

Zveza: