Jedro

Stvarna pristojnost za ureditev meje in parcelacijo določa Zakon o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot, zato je ugovor stvarne nepristojnosti in ničnosti odločbe o ureditvi meje neutemeljen.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrnilo tožbo tožnic zoper odločbo tožene stranke z dne 28.6.2002. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila njuno pritožbo zoper odločbo Geodetske uprave Nova Gorica, Izpostava Nova Gorica z dne 13.12.2001, s katero je ta v upravnem postopku ureditve meje uredila mejo med parcelo št. 15 in parcelama št. 15/2 in št. 15/3 ter o parcelaciji - delitvi parcele št. 15 v parceli št. 15/4 in 15/5 in o njihovih mejah.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče sklicuje na določbe Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (ZENDMPE, Uradni list RS, št. 52/00) ter na podatke v upravnih spisih. Iz teh izhaja, da je bil postopek uveden na zahtevo geodetskega podjetja B. d.o.o., in sicer po pooblastilu lastnikov zemljišča parcela, št. 15, to je tožnic in A.A. in da je bil zahtevi za uvedbo postopka predložen elaborat ureditve meje in parcelacije z dne 13.11.2001, ki ga je izdelalo navedeno geodetsko podjetje, katerega sestavni del je bil zapisnik mejne obravnave, iz katerega je razvidno, da so se vsi prisotni strinjali s "pokazano mejo" ter sklep o dedovanju z dne 7.12.1987. V podatkih spisa je tudi izjava vseh lastnikov parcele, da se odpovedujejo pravici vabljenja k izjavljanju o tem, ali se strinjajo s potekom meje, kot je označena z mejniki na mejni obravnavi in da se z njo strinjajo. Na tej podlagi je prvostopni upravni organ opravil preizkus zahteve v smislu 25. člena in 48. člena ZENDMPE in ugotovil, da so izpolnjeni pogoji za ureditev meje in da je parcelacija skladna s pravnomočnim sklepom o dedovanju. Glede na navedeno sodišče soglaša s toženo stranko, da je odločba izdana skladno z določbami ZENDMPE. Prvostopno sodišče je presodilo, da v tožbi uveljavljane bistvene kršitve določb postopka iz 1., 3. in 5. točke 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) niso podane.

Tožnici v pritožbi vztrajata, da so podane bistvene kršitve določb ZUP, ki sta jih uveljavlja v tožbi. Predlagata, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi in odločbo tožene stranke odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

A.A. kot stranka z interesom v tem upravnem sporu v odgovoru na pritožbo soglaša s stališčem v izpodbijani sodbi in pojasnjuje razloge, zaradi katerih je bila zahtevana ureditev meje in parcelacija.

Ker je s 1.1.2007 začel veljati in se uporabljati ZUS-1, je bilo treba s pritožbo, ki je bila vložena še pred uveljavitvijo ZUS-1, ravnati po določbi 2. odstavka 107. člena ZUS-1. Skladno z navedeno določbo se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, še naprej obravnavajo kot pritožbe po določbah ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1 in v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. Ker v obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji za obravnavanje vložene pritožbe kot pritožbe po določbi 2. odstavka 107. člena ZUS-1, jo je Vrhovno sodišče RS obravnavalo kot revizijo. Sodna odločba prve stopnje je v skladu z določbo 2. odstavka 107. člena ZUS-1 postala pravnomočna s 1.1.2007. Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo, ki se lahko vloži zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz 2. in 3. odstavka 75. člena ZUS-1 in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek 85. člena ZUS-1).

V obravnavani zadevi gre za postopek ureditve mej, ki je združen s postopkom parcelacije. Ta postopek ureja ZENDMPE, in sicer urejanje mej v poglavju III in parcelacijo v poglavju IV. Po določbah ZENDMPE morajo biti za ureditev meje v upravnem postopku izpolnjeni naslednji pogoji: da zahtevo vloži upravičen predlagatelj, to je lastnik zemljišča ali po njegovem pooblastilu geodetsko podjetje (17. in 3. odstavek 24. člena), da je zahtevi priložen elaborat ureditve meje, ki ga izdela geodetsko podjetje, ki vsebuje prikaz meje, kot so jo pokazali lastniki (pokazana meja) in zapisnik mejne obravnave (19. člen), da se lastniki s potekom meje, označene z mejniki strinjajo in da nesporno pokazana meja ne odstopa od katastrske meje (32. člen), da je zahteva za parcelacijo skladna z aktom iz 2. odstavka 44. člena (47. člen). Navedeni zakon določa tudi rok za vložitev zahteve, in sicer 6 mesecev od dneva, ko je geodet sklenil zapisnik mejne obravnave. Da so bili navedeni pogoji izpolnjeni, je bilo v postopku ugotovljeno. Podlaga za to ugotovitev so listine v upravnih spisih, in sicer pooblastilo lastnic za vložitev zahteve, dano geodetskemu podjetju, zahteva geodetskega podjetja, elaborat ureditve meje in parcelacije, sklep o dedovanju, zapisnik mejne obravnave in parcelacije, iz katerega izhaja, da lastnice zemljišča soglašajo s pokazano mejo, ki so ga lastnice podpisale in nanj niso imele pripomb in izjave lastnic zemljišča, da se strinjajo s potekom meje, kot je bila označena z mejniki na mejni obravnavi in da se odpovedujejo vabljenju zaradi soglasja o poteku meje. To pa je ob ugotovitvi, da nesporna pokazana meja ne odstopa od katastrskih podatkov, zadostna podlaga za ureditev meje v upravnem postopku in za uporabo določb 32. in 49. člena ZENDMPE. Materialno pravo je bilo zato pravilno uporabljeno.

Tožnici vztrajata pri zatrjevanju stvarne nepristojnosti in ničnosti. Ker stvarno pristojnost upravnega organa za izdajo odločbe o ureditvi meje in parcelaciji določa ZENDMPE, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je tožbeno zatrjevanje stvarne nepristojnosti in ničnosti neutemeljeno. Zato kršitev določbe 68. člena ZUS-1 ni podana. Drugih kršitev ZUS-1 tožnici niti ne uveljavljata. Uveljavljata kršitve določb ZUP. Pravilnost postopka pred izdajo izpodbijanega akta pa ni revizijski razlog v smislu določbe 85. člena ZUS-1. Zato teh ugovorov ni mogoče upoštevati.

Ker je bila tožba utemeljeno zavrnjena, je pravilna tudi odločitev o stroških postopka (1. odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1).

Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo skladno z določbo 92. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.