Jedro

Prepisovanje vrednosti spornega predmeta v plačilni nalog po zakonu ni zahtevano.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor tožene stranke z dne 15. 6. 2021 zoper plačilni nalog z dne 4. 6. 2021. Ugotovilo je, da je tožena stranka stranka vložila pritožbo zoper sodbo z dne 21. 5. 2021 zaradi plačila 965,43 EUR s pripadki. Upoštevaje vrednost predmeta 965,43 EUR je pravilno odmerilo sodno takso 126,00 EUR (42,00 EUR x 3). S sodbo je v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku in ne deloma.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožena stranka po pooblaščeni odvetniški pisarni iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. V pritožbi navaja, da je sodna taksa napačno odmerjena, saj iz plačilnega naloga niso razvidne osnove, od katerih je odmerjena, in za kateri ugovor. Sodna taksa 126,00 EUR ne odgovarja nobenemu znesku iz tabele št. 1 priloge Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) v povezavi s 16. členom ZST-1. Zato ni jasno na podlagi katerega od zneskov vrednosti spornega predmeta je sodišče odmerilo sodno takso. Ravno tako v plačilnem nalogu ni opozorila stranki glede teka procesnih rokov v času veljave Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-COV2 (v nadaljevanju: ZZUSUDJZ) in Odredbe predsednika Vrhovnega sodišča RS Su 315/2020 z dne 30. 3. 2020 o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih ter 4. člena ZZUSUDJZ.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka vložila pritožbo zoper sodbo zaradi plačila 965,43 EUR s pripadki, da je ugodilo tožbenemu zahtevku v celoti in ne deloma, kot je napačno navajala tožena stranka (1. in 5. točka obrazložitve sklepa). Teh odločilnih ugotovitev v pritožbi ne izpodbija. Sicer zgolj ponavlja trditve iz ugovora zoper plačilni nalog, na katere je popolno in pravilno odgovorilo sodišče prve stopnje.

5. V skladu s tar. št. 1121 ZST-1 se za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari določi količnik za odmero takse po 16. členu ZST-1 v višini 3,0. Po prilogi št. 1, kjer je določena višina taks s količnikom 1,0 po tabeli 16. člena ZST-1 pri vrednosti spornega predmeta do 500.000 EUR, je pri vrednosti spornega predmeta do vključno 1.200,00 EUR določena sodna taksa 42,00 EUR. S količnikom 3,0 je to 126,00 EUR, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Posebno prepisovanje osnove, to je vrednosti spornega predmeta, v plačilni nalog v zakonu ni zahtevano.

6. Prav tako tožena stranka neutemeljeno navaja, da v plačilnem nalogu ni opozorila glede teka procesnih rokov. Sodišče prve stopnje ga je izdalo 4. 6. 2021, kar je bilo po 1. 2. 2021, ko so ponovno začeli teki procesni roki v zadevah, v katerih so bili z odredbo predsednika Vrhovnega sodišča RS v posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni Covid-19 na območju RS z dne 13. 11. 2020 začasno ustavljeni. To je določeno v drugem odstavku 2. točke Odredbe predsednika Vrhovnega sodišča št. 407/2020-457 z dne 28. 1. 2021. 7. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

8. Ker tudi sodišče druge stopnje ni ugodilo pravnemu sredstvu tožene stranke, začne teči rok za plačilo takse naslednji dan po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje (sedmi odstavek 34.a člena ZST).