Jedro

Tožnik je umaknil tožbo po izpolnitvi zahtevka, pri čemer je v izjavi o umiku tožbe uveljavljal zahtevek za povrnitev pravdnih stroškov. O tem zahtevku je prvo sodišče lahko odločilo brez obravnave (prvi odstavek 163. člena ZPP) in ni bilo dolžno zaslišati strank.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Toženi stranki sta dolžni povrniti tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 112 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom naložilo tožencema, da tožniku povrneta pravdne stroške v znesku 2.225,28 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sklep se pritožujeta toženca, ki uveljavljata vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlagata, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadevo prvemu sodišču v nov postopek. Navajata, da sta upravičena do brezplačne pravne pomoči in zadolžena, zato stroškov ne moreta povrniti. Toženca sta občasno uporabljala določene nepremičnine, nista pa jih imela v izključni posesti. V posesti jih je imel tožnik že več let, zato je bil njegov tožbeni zahtevek neutemeljen. Tožnik je z izjavo z dne 27. 5. 2021 priznal, da nima več nobenih zahtevkov do tožencev in da so mu bile vse nepremičnine izročene v posest ter izjavil, da ne bo zahteval povrnitve pravdnih stroškov. Toženca nista izpolnila zahtevka 27. 5. 2021, ampak že več let prej. Tožnik se je odpovedal povrnitvi pravdnih stroškov. Tožbo je umaknil v celoti, zato stroškov ne more uveljavljati. Ker je tožnik neupravičeno vložil tožbo in povzročil stroške tožencema, bi moralo sodišče tožniku naložiti plačilo pravdnih stroškov tožencev. Sodišče je storilo več kršitev določb postopka, poleg tega pa je odločilo tudi brez obravnave in zaslišanja strank.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnik je vložil zoper toženca tožbo za varstvo lastninske pravice po 92. členu Stvarnopravnega zakonika, ker sta toženca zasedala njegove nepremičnine brez pravnega naslova. Pred to pravdo je toženec zoper tožnika uveljavljal v zadevi prvega sodišča I P 000/2016 tožbeni zahtevek za ugotovitev lastninske pravice na istih nepremičninah na podlagi priposestvovanja. Z zahtevkom ni uspel, ker je bilo ugotovljeno, da njegova posest ni bila dobroverna.

6. Iz ugotovitev prvega sodišča izhaja, da sta toženca izpolnila tožbeni zahtevek po vložitvi tožbe, ko sta tožniku vrnila njegove nepremičnine v posest in mu izročila tudi ključe hiše v sklopu teh nepremičnin (izjava z dne 27. 5. 2021, ki so jo podpisale tudi vse stranke). Pritožbena trditev, da je bil tožbeni zahtevek neutemeljen in da sta toženca izpolnila tožbeni zahtevek že več let prej, ne pa šele 27. 5. 2021, je glede na ugotovljena dejstva protispisna. Ker je izpolnjen dejanski stan po prvem odstavku 158. člena ZPP, sta toženca dolžna tožniku povrniti pravdne stroške. Njihove odmere po višini toženca ne izpodbijata.

7. Na odločitev sodišča v ničemer ne vpliva okoliščina, da sta toženca upravičena do brezplačne pravne pomoči in zadolžena ter tožniku zato ne zmoreta povrniti stroškov postopka. V izjavi z dne 27. 5. 2021 se tožnik ni odpovedal zahtevku za povrnitev pravdnih stroškov v tej zadevi. Tožnik je umaknil tožbo po izpolnitvi zahtevka, pri čemer je v izjavi o umiku tožbe uveljavljal zahtevek za povrnitev pravdnih stroškov. O tem zahtevku je prvo sodišče lahko odločilo brez obravnave (prvi odstavek 163. člena ZPP) in ni bilo dolžno zaslišati strank.

8. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep prvega sodišča (2. točka 365. člena ZPP).

9. Toženca sta dolžna povrniti tožniku stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena, prvi odstavek 161. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP). Ti so odmerjeni v skladu z Odvetniško tarifo, predstavljajo pa nagrado za odgovor na pritožbo z materialnimi stroški in DDV, kot je razvidno iz priznanih postavk v stroškovniku odgovora na pritožbo. V primeru zamude sta toženca dolžna plačati tudi zakonske zamudne obresti.