Jedro

Pravočasnost in popolnost predloga za taksno oprostitev.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter vrne zadeva sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog tožeče stranke (v nadaljevanju tožnice) za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo z dne 21. 1. 2013. 2. Zoper tako prvostopno odločitev se po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje tožnica. Izpostavlja, da prvostopno sodišče v izpodbijanem sklepu navaja, da je tožnica dne 17. 12. 2012 napovedala pritožbo zoper sodbo z dne 4. 10. 2012 in da ji je zato izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse. Ker pa je tožnica predlog za oprostitev sodnih taks vložila šele dne 21. 1. 2013, naj bi prvostopno sodišče njen predlog zavrglo. Po prepričanju pritožnice je v obravnavani zadevi potrebno uporabiti določbe (starega) Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST) in ne (novega) Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), ki velja za postopke, ki so se začeli dne 1. 10. 2008 ali kasneje. Ker ZST nikjer ne omenja plačila sodne takse za napoved pritožbe, obveznost plačila sodne takse po mnenju pritožnice sploh ne obstoji. Pritožnica izpostavlja, da napoved pritožbe še ne pomeni, da bo pritožba tudi vložena, zato sodna obveznost plačila sodne takse ni mogla nastati in je predlog za oprostitev plačila sodne takse za vložitev pritožbe pravočasen. Predlaga ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijanega sklepa tako, da sodišče predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ugodi, podrejeno pa predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona ter v okviru v pritožbi uveljavljanih pritožbenih razlogov ugotavlja in zaključuje, da je glede na pravilno vsebino procesnih dejanj tožnice izpodbijana prvostopna odločitev o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse procesnopravno napačna, kot bo podrobneje obrazloženo v nadaljevanju.

5. V obravnavani zadevi je tožnica zoper prvostopno sodbo, ki ji je bila s fikcijo vročitve vročena s potekom 3. 12. 2012, v pritožbenem roku (natančneje dne 17. 12. 2013) vložila pritožbo, ki jo je naslednjega dne, torej še v pritožbenem roku, dopolnila s še eno pritožbo. Omenjeni vlogi sta po vsebini pritožba in ne zgolj napoved pritožbe, kot v obravnavani pritožbi neutemeljeno izpostavlja pritožnica, čeprav ju je tudi sodišče prve stopnje v 1. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa tako očitno pomotoma poimenovalo, saj iz nadaljevanja obrazložitve jasno izhaja, da ju je obravnavalo kot pritožbo. Ob tem je dodati, da v gospodarskem sporu, ki je bil v obravnavani zadevi izpeljan, napoved pritožbe niti ni predvidena, saj ni šlo za gospodarski spor majhne vrednosti.

6. Neutemeljeno je tudi pritožbeno stališče, da bi moralo prvostopno sodišče v obravnavani zadevi uporabiti določbe starega ZST, veljavnega v času začetka postopka v obravnavani zadevi, saj se v skladu s prvim odstavkom 42. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1A) po dosedanjih predpisih in dosedanji tarifi (torej po starem ZST) plačujejo zgolj takse za postopke in dejanja, glede katerih je nastala taksna obveznost do 31. decembra 2010, kar pa za taksno obveznost v konkretnem primeru ne velja.

7. Pravilno je prvostopno stališče, da je v obravnavani zadevi taksna obveznost nastala ob vložitvi pritožbe (prva točka prvega odstavka 5. člena ZST-1), kakor tudi, da je v skladu s prvim odstavkom 13. člena v času odločanja na prvi stopnji veljavnega ZST-1 (v besedilu pred uveljavitvijo zadnje novele ZST-1B) sklep o oprostitvi plačila sodne takse, odlogu ali obročnem plačilu taks učinkoval od dne, ko je bil pri sodišču vložen predlog za oprostitev plačila sodne takse, in je veljal za vse vloge in dejanja, za katere je nastala taksna obveznost tega dne ali pozneje. Glede na v času odločanja na prvi stopnji veljavno zakonsko besedilo je bilo zato pravilno tudi prvostopno stališče, da s šele kasneje (natančneje dne 21. 1. 2013) vloženim predlogom za taksno oprostitev, ki je bil sicer vložen v roku, določenem v plačilnem nalogu za plačilo sodne takse za pritožbo, tožnica ne bi mogla doseči oprostitve plačila sodne takse za pritožbo, glede katere je taksna obveznost nastala že pred vložitvijo predloga za taksno oprostitev. Po izdaji izpodbijanega sklepa je sicer Ustavno sodišče s sklepom št. U-I-41/13-8 z dne 21.3.2013 do končne odločitve Ustavnega sodišča zadržalo izvrševanje prvega odstavka 13. člena ZST-1 v delu, v katerem se nanaša na oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse za pritožbe, za katere se uporablja ZPP ali Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ter odločilo, da se do končne odločitve Ustavnega sodišča prekinejo postopki odločanja o tistih predlogih za oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse za pritožbe, ki so vloženi po vložitvi pritožbe, vendar najpozneje v roku, določenem v nalogu za plačilo takse. Vendar pa omenjena odločitev Ustavnega sodišča na odločitev v obravnavani zadevi nima nobenega vpliva iz razlogov, ki bodo podrobneje predstavljeni v nadaljevanju.

8. Sodišče prve stopnje je namreč očitno spregledalo, da je tožnica predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo podala tudi že v dne 18. 12. 2012 vloženi pritožbi (oz. dopolnitvi pritožbe z dne 17. 12. 2012), v kateri je določno navedla, da „je že nekaj časa nelikvidna in ne more poravnavati svojih tekočih obveznosti, zaradi česar tudi ni zmožna plačila stroškov sodnih taks“, in da predlaga, „da jo sodišče oprosti plačila sodnih taks ali odloži plačilo sodne takse do pravnomočnosti sodne odločbe“. Ni dvoma, da je tak hkrati z vlogo, za katero je nastala taksna obveznost, podan predlog za taksno oprostitev, glede na zgoraj obrazloženo materialnopravno podlago pravočasen, ne pa tudi popoln (drugi in tretji odstavek 12. člena ZST-1). Sodišče prve stopnje bo moralo zato tožnico pozvati na dopolnitev predloga za taksno oprostitev, po dopolnitvi pa ga meritorno obravnavati.

9. Vse zgoraj navedeno je v skladu s 3. točko 365. člena ZPP narekovalo razveljavitev izpodbijanega prvostopnega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nadaljnje obravnavanje.

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih tožnica ni priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP).