Jedro

Pritožbeno sodišče se pridružuje mnenju, da terjatev iz naslova pravdnih stroškov nastane z izdajo sodne odločbe, ki odloči o tej terjatvi in njenemu zavezancu. Gre za terjatev v pravdi, ki je bila začeta pred uvedbo stečajnega postopka, a o njej še ni bilo odločeno s sodno odločbo. To torej ni takšna terjatev, za katero drugi odstavek 60. člena ZFPPIPP določa, da jo je treba prijaviti, ker bi sicer prenehala.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo, ker je stečajni upravitelj priznal izločitveno pravico tožnika v stečajnem postopku. Plačilo tožnikovih pravdnih stroškov v višini 3.464,93 EUR je naložilo tožencu.

2. Zoper stroškovno odločitev sklepa vlaga pritožbo toženec iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov. Meni, da se sodišče zmotno sklicuje na odločitev VSL I Cpg 725/2014, ki predstavlja starejše pravno stališče enega od senatov višjega sodišča. Opozarja na načelo koncentracije, po katerem lahko upnik svoj zahtevek za izpolnitev obveznosti uveljavlja samo v stečajnem postopku, zato bi bilo morebitno izplačilo pravdnih stroškov kršitev enega izmed temeljnih načel postopka in bi pomenilo prednostno obravnavanje enega upnika v razmerju do ostalih. Terjatev iz naslova pravdnih stroškov, nastalih pred začetkom stečajnega postopka, bi moral upnik prijaviti v stečaju. Gre za stroške, ki so nastali med pravdnim postopkom in pred začetkom stečajnega postopka, ter ne za strošek stečajnega postopka. Sklicuje se na več sodnih odločb višjega sodišča, ki pritrjujejo njegovemu stališču. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Med pravdnima strankama ni sporno, da tožnik v stečajnem postopku ni priglasil stroškov tega pravdnega postopka, temveč, ali bi bil to dolžan storiti glede na 60. člen ZFPPIPP. Sodna praksa o tem ni enotna.

5. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem, ki ga je zavzelo sodišče prve stopnje in je v skladu z novejšo večinsko sodno prakso.1 Po splošnem pravilu iz 252. člena ZFPPIPP nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka za vse terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ki so nastale do začetka stečajnega postopka. ZFPPIPP nadalje v 296. in 289. členu določa, katerih terjatev ni treba prijaviti oziroma katere je treba prijaviti, čeprav do začetka stečajnega postopka še niso nastale. Iz citiranih zakonskih določb izhaja, da je zakon, tako glede osnovnega pravila kot izjem, izjemno določen. To je tudi razumljivo, saj mora biti naslovnikom (imetnikom različnih terjatev do tožnika) povsem jasno, katere terjatve morajo prijaviti v postopku zaradi insolventnosti in katerih ni treba. Širiti z razlago primere obvezne prijave terjatev izven točno določenih zakonskih okvirjev vnaša negotovost v pravni red. Določba 3. točke drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP, na katero se sklicujejo nasprotna stališča, ne daje odgovora na vprašanje, kdaj nastanejo stroški z uveljavljanjem terjatve v sodnem ali drugem postopku. Pritožbeno sodišče se pridružuje mnenju, da terjatev iz naslova pravdnih stroškov nastane z izdajo sodne odločbe, ki odloči o tej terjatvi in njenemu zavezancu. Gre za terjatev v pravdi, ki je bila začeta pred uvedbo stečajnega postopka, a o njej še ni bilo odločeno s sodno odločbo. To torej ni takšna terjatev, za katero drugi odstavek 60. člena ZFPPIPP določa, da jo je treba prijaviti, ker bi sicer prenehala.

6. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče sledilo odločbi prvostopnega sodišča v delu, ki se nanaša na stroške pravdnega postopka. Ker tudi niso podane kršitve, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem stroškovnem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

7. Ker toženec s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP).

1 Primerjaj odločbe VSL sklep I Cp 239/2017, VSL I Cpg 123/2016, VSL I Cpg 242/2017, VSL I Cpg 278/2017.