Jedro

Okoliščina, da je pritožnik mož predsednice pristojnega višjega sodišča, ki je hkrati tudi sodnica na oddelku, pristojnem za obravnavanje njegove pritožbe, bi lahko v javnosti povzročila dvom v korektnost postopka na drugi stopnji sojenja in v nepristranskost odločanja tega sodišča.

Izrek

Za odločanje o pritožbi A. A., odvetnika v ..., zoper III. točko izreka sklepa Okrožnega sodišča v ... IV P 616/2012 z dne 23. 7. 2013 (sklep o kaznovanju) se določi Višje sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Pred Okrožnim sodiščem v ... teče pravdni postopek zaradi razveze zakonske zveze, zaupanja otrok v varstvo in vzgojo, določitve stikov ter plačevanja preživnine. Sodišče prve stopnje je s sklepom IV P 616/2012 z dne 23. 7. 2013: zavrnilo ugovor toženke zoper sklep o začasni odredbi (I. točka izreka); odločitev o stroških postopka pridržalo za končno odločbo (II. točka izreka) in toženkinemu pooblaščencu odvetniku A. A. izreklo denarno kazen zaradi žalitve sodišča v višini 450,00 EUR (III. točka izreka).

2. Zoper ta sklep je toženka vložila pritožbo po svojem pooblaščencu, ki izpodbija (tudi) odločitev o denarni kazni. Višje sodišče v ..., ki je stvarno in krajevno pristojno za odločanje o tej pritožbi, je podalo predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča v zadevi, v kateri kot pritožnik zoper sklep o kaznovanju nastopa odvetnik, ki je mož predsednice in sodnice civilnega oddelka tega sodišča. Meni, da bi odločanje o njegovi pritožbi lahko pri nasprotni stranki in v javnosti vzbudilo dvom v nepristranskost (višjega) sodišča. 3. Predlog je utemeljen.

4. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Glavni namen prenosa krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče je sicer v skladu s temeljnim načelom ekonomičnosti postopka zagotoviti njegovo večjo smotrnost. Delegacija pristojnosti pa je tudi pomemben procesni institut za zagotavljanje ustavne pravice do nepristranskega sojenja, ki obsega tako nepristransko sojenje sodnika v konkretni zadevi kot tudi varovanje videza nepristranskosti sojenja, ki ohranja zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh.

5. Vrhovno sodišče pritrjuje oceni pristojnega višjega sodišča, da v konkretnem primeru zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, ki se izraža zlasti v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, predstavlja drug tehten razlog v smislu 67. člena ZPP. Okoliščina, da je pritožnik zoper sklep o kaznovanju mož predsednice pristojnega višjega sodišča, ki je hkrati tudi sodnica na oddelku, pristojnem za obravnavanje njegove pritožbe, bi lahko v javnosti povzročila dvom v korektnost postopka na drugi stopnji sojenja in v nepristranskost odločanja tega sodišča. Vrhovno sodišče je zato predlogu ugodilo in za odločanje v zadevi določilo krajevno najbližje stvarno pristojno sodišče, to je Višje sodišče v Ljubljani.