Jedro

ZPND ureja začasno ureditev razmerij z izrekom nujnega ukrepa za varstvo pred nasiljem. Namen zakona je preprečevanje nasilja v družini in v ukrepih za odvrnitev nadaljnje škode. Svoj namen lahko doseže le, če je odločitev izdana v hitrem postopku – tudi brez vnaprejšnjega opozorila nasprotni stranki. Na hiter postopek napotuje določba 24. člena ZPND, v kateri je govora o nujnem in prednostnem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep z dne 15. 1. 2016 (I. točka izreka) in zahtevo nasprotnega udeleženca, da mu je predlagateljica dolžna plačevati nadomestilo v višini 300,00 EUR mesečno (II. točka izreka). Nasprotnemu udeležencu je naložilo povračilo predlagateljičinih stroškov ugovornega postopka v znesku 354,95 EUR, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje nasprotni udeleženec, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Opozarja, da je bila preprečitev kakršnegakoli nasilja med udeležencema ter s tem tudi škode zadostno zagotovljena že s sklepom Okrožnega sodišča v Kranju I Kpd 44895/2015, na podlagi katerega se nasprotni udeleženec predlagateljici ter naslovu G. 1, ni smel približati na razdaljo manj kot 50 m, niti je ni smel nadlegovati po komunikacijskih sredstvih. Izdaja prvotnega sklepa (z dne 15. 1. 2016) in izpodbijanega sklepa predstavlja zlorabo procesnih pravic. Po izdaji sklepa o prepovedi približevanja ni prišlo do nikakršnih stikov, kar izkazuje, da nadaljnji ukrepi niso bili potrebni. Na navedeno je nasprotni udeleženec opozoril v vlogi z dne 4. 4. 2016, sodišče pa se do tega ni opredelilo, zato je izpodbijani sklep obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijani sklep je izdan preuranjeno – ob nepopolni oz. zmotni ugotovitvi dejanskega stanja – saj je nasprotni udeleženec sodišču predlagal izvedbo dokazov, s katerimi bi se dejansko stanje razjasnilo. Sodišče ni izvedlo dokaza z izvedencem medicinske stroke, niti si ni ogledalo nepremičnine v V. Izvedenec bi potrdil, da se dogodek med udeležencema ni odvil na način, kot ga zatrjuje predlagateljica. Nepremičnina v V., kamor se je bil nasprotni udeleženec v pozni starosti primoran umakniti, pa ni primerna za bivanje človeka z omejenimi gibalnimi zmožnostmi. Poudarja, da se je kritičnega dne pred predlagateljico le branil z brcanjem in mahanjem, pri čemer je predlagateljica lahko dobila modrice. Šlo je za obrambo pred predlagateljico, ki je izzvala nasilje. Ne drži ugotovitev sodišča, da naj bi nasprotni udeleženec policistom 23. 11. 2015 ne podal takega opisa dogodka. Ravno iz zapisnika CSD, št. ... z dne ... izhaja navedba policista A.P. o zagovoru nasprotnega udeleženca, da ga je napadla predlagateljica. Zato ne držijo navedbe sodišča o nasprotujočih izpovedbah. Zaključki sodišča so protispisni in v očitnem nasprotju z izjavami organov pregona, dejansko stanje pa ni pravilno in zadostno ugotovljeno. Sodišče ugotavlja, da naj bi bil nasprotni udeleženec glede na fizično konstitucijo telesa sposoben očitanega mu nasilja, pri tem pa ni ugotavljalo, ali je napada na nasprotnega udeleženca sposobna predlagateljica. Navajanje drugih dogodkov, ki so časovno oddaljeni, je za obravnavani primer brezpredmetno. Sodišče ni pojasnilo, zakaj predlagateljica – kljub zatrjevanemu nasilnemu vedenju – nasprotnega udeleženca ni zapustila, ni sprožila postopka za razvezo ter mu je še vedno kuhala in pospravljala. Zakonska skupnost tako ni prenehala že pred desetimi leti. Izpostavlja, da mu je sodišče omejilo pravico do svobode gibanja in ni utemeljevalo, zakaj se je odločilo za takšen ukrep, čeprav je za prenehanje konfliktnih situacij ter za popoln umik nasprotnega udeleženca zadostoval že sklep o prepovedi približevanja. Sodišče ne pojasni in ne utemelji, ali je bilo nadaljnje kontinuirano sodno varstvo sploh potrebno. Med nasprotnim udeležencem in predlagateljico je šlo za eno samo osamljeno konfliktno situacijo, ki pa glede vprašanj, kdo je napadel in kdo se je branil sploh ni razčiščena. Razlog za ukrep v trajanju šestih mesecev ne obstoji, saj zaradi nepopravljivo skrhanih odnosov razmerij med seboj ne bosta sama uredila na sporazumen način, splošno znano pa je tudi dejstvo, da razdružitve solastnega premoženja v sodnem postopku ni mogoče urediti zgolj v šestih mesecih. Sodišče ni upoštevalo dejstva, da ima nasprotni udeleženec zaradi bivanja v drugi nepremičnini večje stroške. Predlagateljica z nepremičnino na G. razpolaga sama, kar narekuje plačilo določenega pravičnega nadomestila. Sodišče pa ni niti preverjalo obstoja pogojev za plačilo nadomestila v nižjem znesku, kot je bil predlagan s strani nasprotnega udeleženca. Pritožuje se tudi zoper odločitev o stroških, saj Zakon o nepravdnem postopku v prvem odstavku 35. člena določa, da vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka, če zakon ne določa drugače. ZPND ne ureja vprašanj v zvezi s stroški postopka, zato veljajo splošna pravila ZNP, kar pomeni, da oba udeleženca nosita vsak svoje stroške postopka.

Nasprotni udeleženec predlaga, da pritožbeno sodišče predmetni sklep razveljavi, predlagateljici pa naloži povračilo nadaljnjih stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je bila vročena predlagateljici, ki se nanjo ni odzvala.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v sklepu N 6/2016 z dne 15. 1. 2016 nasprotnemu udeležencu za šest mesecev prepovedalo vstopiti v stanovanje na naslovu G. 1, se zadrževati na razdalji manj kot 50 m od stanovanja, navezovati stike s predlagateljico na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo in vzpostaviti srečanje s predlagateljico (I. točka izreka). Nasprotni udeleženec je bil dolžan za šest mesecev prepustiti predlagateljici v izključno uporabo stanovanje v njuni skupni rabi in opustiti vsa dejanja, ki bi predlagateljici otežila ali ovirala takšno izključno uporabo (II. točka izreka). Odločilo je, da pravno sredstvo zoper ta sklep ne zadrži izvršitve izrečenih ukrepov (IV. točka izreka).

6. ZPND ureja začasno ureditev razmerij z izrekom nujnega ukrepa za varstvo pred nasiljem. Namen zakona je preprečevanje nasilja v družini in v ukrepih za odvrnitev nadaljnje škode. Svoj namen lahko doseže le, če je odločitev izdana v hitrem postopku – tudi brez vnaprejšnjega opozorila nasprotni stranki. Na hiter postopek napotuje določba 24. člena ZPND, v kateri je govora o nujnem in prednostnem postopku.

7. Pritožba zmotno meni, da je bila preprečitev kakršnegakoli nasilja med udeležencema zadostno zagotovljena že s sklepom Okrožnega sodišča v Kranju I Kpd 44895/2015 ter da v tem postopku izdana sklepa predstavljata zlorabo procesnih pravic s strani predlagateljice. Prvo sodišče je odločitev sprejelo na podlagi verjetno ugotovljenega dejanskega stanja in relevantnega materialnega prava (19. in 21. člen ZPND), svojo odločitev pa je ustrezno obrazložilo. Dokazna ocena sodišča prve stopnje je skrbna in analitična ter v celoti ustreza metodološkim napotkom 8. člena ZPP.

8. V času vložitve predloga je sicer še vedno veljal ukrep prepovedi približevanja nasprotnega udeleženca predlagateljici, izrečen s strani policije, in podaljšan s strani sodišča, ki pa se je iztekel 22. 1. 2016. Z izdajo sklepov v predmetni zadevi je bilo predlagateljici zagotovljeno nadaljnje kontinuirano sodno varstvo pred pretečim nasiljem nasprotnega udeleženca, kot pravilo ugotavlja sodišče prve stopnje v 10. točki obrazložitve.

9. Prvo sodišče je prepričljivo pojasnilo razloge za neizvedbo dokaza z izvedencem medicinske stroke ter ogledom nepremičnine v V. Nasprotni udeleženec je v svoji izpovedbi potrdil, da je predlagateljico – ležeč na hrbtu – lahko udaril z rokama in nogama, zato ni bilo nobene potrebe po izvedbi dokaza z izvedencem medicinske stroke, saj naj bi le-ta ugotavljal zdravstveno stanje nasprotnega udeleženca v času dogodka, ne more pa izvedenec ugotavljati, kdo je z nasilnim ravnanjem začel. Kompleksna dokazna ocena v 7. in 8. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa vsebuje konkretne razloge o tem, zakaj sodišče prve stopnje verjame izpovedbi predlagateljice, in o tem, zakaj ne verjame izpovedbi nasprotnega udeleženca. Neprepričljivost in neverodostojnost njegovega opisa dogodka kaže že spreminjanje izpovedbe na naroku glede udarca v predel mednožja. Iz zapisnika CSD X z dne 18. 1. 2016 sicer res izhaja navedba policista o zagovoru nasprotnega udeleženca, da ga je napadla predlagateljica. Vendar pa iz zapisa ni moč jasno razbrati, ali je takšen zagovor podal na sam dan dogodka 23. 11. 2015, ali pa je o tem policistu A.P. povedal kasneje, saj naj bi policist nasprotnega udeleženca večkrat obiskal. Zato na podlagi kratkega zapisa ni moč kar kategorično zaključiti o protispisnosti oz. očitnem nasprotju v zaključkih sodišča in izjavami organov pregona. Sicer pa sodišče prve stopnje pri oceni izpovedbe nasprotnega udeleženca ni izhajalo le iz ugotovitev o odsotnosti njegovega zagovora, da ga je napadla predlagateljica in da se je pred njo samo branil, marveč predvsem na neprepričljivosti njegove izpovedbe, podane na naroku, kot je bilo že zgoraj pojasnjeno. Prvo sodišče smiselno zaključi, da gre pri predlagateljici za znatne vidne poškodbe, ki ne nastanejo ob lažjih udarcih, pri čemer fotografija v prilogi A7 potrjuje zatrjevanja predlagateljice, da jo je nasprotni udeleženec v jezi udaril s pestjo v predel levega očesa.

10. Sodišče se je o fizični sposobnosti nasprotnega udeleženca za nasilje, kot ga zatrjuje predlagateljica, neposredno prepričalo na naroku 14. 4. 2016. Nobenega razloga ni, da bi ugotavljalo, ali je napada na nasprotnega udeleženca – glede na fizično konstitucijo – sposobna predlagateljica. Napravilo pa je primerjavo med predlagateljico in nasprotnim udeležencem ter ugotovilo, da je nasprotni udeleženec v primerjavi z njo močnejše postave, visok 182 cm in težak 99 kg, medtem ko je predlagateljica visoka 167 cm in težka okoli 82 kg. Navedeno predstavlja še dodaten argument k zaključku, da je bil nasprotni udeleženec fizično sposoben takšnega nasilja, kot ga je zatrjevala predlagateljica. Za dokazovanje navedenega ni bilo potrebe po izvedbi dokaza z izvedencem medicinske stroke, saj je konstitucijo obeh udeležencev lahko ugotovilo sodišče na naroku.

11. V obrazložitvi izpostavljeni drugi dogodki, ko je bil nasprotni udeleženec do predlagateljice fizično ali psihično nasilen, so pomembni predvsem kot potrditev, da ni šlo za enkraten dogodek, kot želi prikazati nasprotni udeleženec. Izpostavljanje preteklih, čeprav časovno oddaljenih dogodkov, zaznamovanih s fizičnim in psihičnim nasiljem nasprotnega udeleženca, še dodatno potrjuje pravilnost odločitve prvega sodišča. 12. Pritožbena zatrjevanja o nelogičnosti dejstva, da predlagateljica – kljub zatrjevanemu nasilnemu vedenju – nasprotnega udeleženca ni zapustila in ni sprožila postopka za razvezo ter mu je še vedno kuhala in pospravljala, so neutemeljena. Prvo sodišče je v zvezi s tem pojasnilo, da se je predlagateljica tekom trajanja zakonske zveze prilagodila razmeram in ni ukrepala do obravnavanega dogodka, ko je šlo nerazumevanje čez vse meje in je utrpela tudi vidne telesne poškodbe. Podalo je prepričljivo argumentacijo v zvezi z navedbo, da je zakonska skupnost predlagateljice in nasprotnega udeleženca dejansko prenehala že pred desetimi leti. To, da se žrtve nasilja ne zoperstavijo ob prvih nasilnih ravnanjih, pa ni neobičajno.

13. Pritožbeno sodišče ne dvomi v zaključek prvega sodišča, da je bil nasprotni udeleženec do predlagateljice nasilen. Ni moč slediti pritožbenim zatrjevanjem nasprotnega udeleženca, da je med njim in predlagateljico šlo za osamljeno konfliktno situacijo. Prvo sodišče je ustreznost izrečenih ukrepov pretehtalo z vidika načela sorazmernosti – torej njihove nujnosti, primernosti in interesov žrtve ter povzročitelja nasilja. Poseg v pravico nasprotnega udeleženca do svobode gibanja je utemeljen na enaki ravni z varovanimi pravicami predlagateljice do osebnega dostojanstva in varnosti ter nedotakljivosti njene telesne in duševne celovitosti. To je tudi eden od pomembnih argumentov za pravilnost stališča, da plačilo nadomestila za izključno uporabo stanovanja nasprotnemu udeležencu ni na mestu. Nasprotni udeleženec je, kot ugotavlja prvo sodišče – z nasiljem nad predlagateljico zlorabil svojo solastninsko pravico na škodo normalnega uresničevanja solastninske pravice predlagateljice. Ob tehtanju utemeljenosti zahtevka nasprotnega udeleženca za plačilo nadomestila je sodišče prve stopnje upoštevalo, da imata oba udeleženca približno enake dohodke, nasprotni udeleženec pa možnost bivanja v lastni nepremičnini brez obveznosti plačila najemnine, zato bi bilo v nasprotju z načelom pravičnosti, da bi morala predlagateljica nasprotnemu udeležencu plačevati nadomestilo za izključno rabo skupnega stanovanja. Takšnemu stališču v celoti pritrjuje tudi pritožbeno sodišče. 14. Prvo sodišče je v 11. in 15. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa navedlo prepričljive argumente glede začasne primernosti stavbe v V. Nasprotni udeleženec ni konkretizirano pojasnil, zakaj naj bi bilo zaradi bivanja v tej hiši njegovo zdravstveno stanje ogroženo, zato pritožbeni očitki niso utemeljeni.

15. Prvo sodišče je ustrezno pojasnilo nujnost ukrepa, kot tudi njegovo časovno komponento. Prepričljivim razlogom iz 11. točke obrazložitve pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje.

16. Neutemeljena so tudi pritožbena zatrjevanja glede odločitve o stroških postopka. Pri ugovornem postopka je sodišče izhajalo iz smiselne uporabe tretjega odstavka 35. člena ZNP. Če je nepravdni postopek izveden izključno v interesu nekaterih udeležencev, trpijo stroške ti udeleženci. Svojo odločitev glede stroškov postopka je sodišče prve stopnje v 17. točki ustrezno obrazložilo, v celoti pa ji pritrjuje tudi pritožbeno sodišče. 17. Glede na zgoraj pojasnjeno pritožba nasprotnega udeleženca ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče – v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP in v zvezi s 37. členom ZNP – zavrnilo, izpodbijani sklep pa potrdilo. Nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, zato nosi svoje stroške pritožbenega postopka. Odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.