Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Rok, ki ga sodišče da stranki za popravo ali dopolnitev vloge, je sodni rok, saj meja tega roka ni določena z zakonom, določi jo sodišče. Posledice kršitve sodnega roka so enake kot pri kršitvi zakonskega roka.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo pravdni postopek, ker je ugotovilo, da sodna taksa ob vložitvi tožbe ni bila plačana in tudi ni bila plačana v 8 dneh, kot je bilo naloženo s sklepom o popravi in dopolnitvi tožbe, kjer je bilo tudi opozorilo sodišča na posledice, če v tem roku ne bo predloženo potrdilo o plačilu sodne takse. Izpodbijani sklep je sodišče izdalo na podlagi 4. odst. 180. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP).
Proti temu sklepu je vložila tožeča stranka pritožbo. Zatrjuje, da pogoji za izdajo izpodbijanega sklepa niso podani. Pooblaščenec tožnikov je prejel poziv na popravo tožbe 27.8.2003, potrdilo o plačani taksi pa je sodišču poslal s priporočeno pošiljko 10.9.2003, torej je bila taksa plačana v odobrenem roku 15 dni. Predlaga, da se pritožbi ugodi in sklep sodišča razveljavi ter vrne zadeva v vsebinsko odločanje.
Pritožba ni utemeljena.
Iz sklepa na list.št. 4 spisa je razvidno, da je bilo tožeči stranki naloženo, da tožbo dopolni s plačilom sodne takse v roku 8 dni od dneva prejema tega sklepa. Sklep z dne 6.8.2003 je pooblaščenec tožeče stranke prejel 27.8.2003, 8-dnevni rok, v katerem mu je bilo naloženo, da mora predložiti dokazilo o plačilu sodne takse, pa je potekel v petek, 5.9.2003. Potrdilo, iz katerega je razvidno, da je bila sodna taksa plačana 10.9.2003, je bilo priporočeno poslano sodišču istega dne, to je 10.9.2003, kar pa je po poteku roka, ki ga je sodišče odobrilo tožeči stranki za dopolnitev tožbe. Protispisne so zato pritožbene navedbe, da je bil določen 15-dnevni rok. Ta rok je sodni rok, saj meja tega roka ni določena z zakonom, določi jo sodišče. Če je bil rok prekratek, bi stranka lahko prosila za podaljšanje iz opravičljivih razlogov. V tem primeru tega ni storila, zato bi morala dejanje, ki ji je bilo naloženo, opraviti znotraj določenega roka. Posledice kršitve sodnega roka so namreč enake kot pri kršitvi zakonskega roka. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom glede na podatke spisa pravilno odločilo in je pritožbeno sodišče iz tega razloga neutemeljeno pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. odst. 365. čl. ZPP).