Jedro

Glede na to, da zagovornik sam kot problematično izpostavlja seznanjenost sodnika z dokazi, katere je sodišče izločilo iz sodnega spisa, ne more biti uspešen s svojim pritožbenim zavzemanjem, da naj sodišče besedilo v aktih tožilstva, ki dejansko omogoča takšno seznanjenost z izločenimi dokazi, ohrani v spisu.

Izrek

Pritožba zagovornika obdolženega A. A. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1.Okrožno sodišče v Mariboru je s sklepom I K 59093/2024 z dne 26. 11. 2024 pod točko I delno ugodilo zahtevi zagovornika in iz kazenskega spisa I K 59093/2024 izločilo del zapisnika o zaslišanju priče B. B., policista Policijske postaje (PP) C. z dne 20. 9. 2024 (l. št. 108-110), in sicer v besedilu, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa, v presežku pa je zahtevo zagovornika zavrnilo. Pod točko II je po uradni dolžnosti iz kazenskega spisa izločilo tudi listine, podrobneje navedene v izreku izpodbijanega sklepa, nato pa pod točko III odločilo, da se izločen del zgoraj navedenega zapisnika in ostale izločene listine po uradni dolžnosti po pravnomočnosti sklepa zaprejo v poseben ovitek in shranijo v posebnem vpisniku sodišča, ločeno od drugih spisov.

2.Zoper sklep se je pritožil zagovornik obdolženca zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in besedil iz obtožnih aktov tožilstva ne izloči iz sodnega spisa. Končno še glede stroškov poudarja, da je obdolženec upravičenec do brezplačne pravne pomoči, zaradi česar pride v poštev oprostitev plačila sodne takse za pritožbo, kot navaja.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Zagovornik izpodbijani sklep graja v delu, v katerem je sodišče prve stopnje iz kazenskega spisa med drugim izločilo besedilo iz obtožnih aktov tožilstva, to je obtožnice in iz zahteve za preiskavo, pri čemer poudarja, da akti državnega tožilstva niso dokazi v sodnem postopku in se sodba na njihovo vsebino ne more opirati. Tako meni, da je sodišče prve stopnje iz navedenih aktov tožilstva nepravilno izločilo dele besedila.

5.Zagovorniku je sicer pritrditi, da akti državnega tožilstva niso dokazi v sodnem postopku (kot tudi ne sklepi sodišča, navedeni v izreku izpodbijanega sklepa, česar zagovornik v pritožbi ne problematizira), saj glede na določbo drugega odstavka 83. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) predmet izločitve niso katerekoli listine in dokazi, temveč le tisti, za katere je v zakonu določeno, da se sodna odločba nanje ne sme opirati. Kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, pa sodišče prve stopnje določenega besedila v zahtevi za preiskavo in obrazložitvi obtožnice ni izločilo iz razloga, ker bi šlo za dokaze v spisu, temveč zato, ker so bile v navedenih listinah povzete navedbe policista B. B. in oškodovanke D. D., ki se je pričanju odpovedala. Sodišče je tako z izločitvijo tudi reprodukcij izločenih dokazov preprečilo t. i. "psihološko okuženost" sodnika, ki bo o zadevi odločal. Da je takšna izpostavitev vsebine izločenih dokazov, s katerimi bi se seznanil razpravljajoči sodnik, za zagovornika sporna, izhaja iz njegovega procesnega ravnanja, ko je istega dne poleg pritožbe zoper izpodbijani sklep na sodišče naslovil tudi zahtevo za izločitev okrožne sodnice E. E., ki se je, kot trdi, seznanila z dokazi, katere je sodišče izločilo iz sodnega spisa. Po 2. točki drugega odstavka 39. člena ZKP je namreč lahko že sama seznanjenost sodnika z dokazom, ki se mora izločiti iz spisa, razlog za to, da sodnik ne sme odločati o obtožbi (relativni izključitveni razlog). Glede na to, da zagovornik sam kot problematično izpostavlja seznanjenost sodnika z dokazi, katere je sodišče izločilo iz sodnega spisa, ne more biti uspešen s svojim pritožbenim zavzemanjem, da naj sodišče besedilo v aktih tožilstva, ki dejansko omogoča takšno seznanjenost z izločenimi dokazi, ohrani v spisu.

6.Glede na to, da pritožba tudi v preostalem ne navaja ničesar, kar bi omajalo pravilnost izpodbijanega sklepa, pritožbeno sodišče pa kršitev, ki jih upošteva po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), ni zasledilo, je pritožbo zagovornika kot neutemeljeno zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).

7.Če bo za obdolženca nastopila taksna obveznost, bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep o izločitvi dokazov po pravnomočno končanem kazenskem postopku odmerilo sodišče prve stopnje, ki je pristojno tudi za presojanje taksne oprostitve.

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

1Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 18, 18/2, 39, 39/2, 39/2-2, 83, 83/2