Jedro

Tretji odstavek 189. člena ZIZ določa, da ko je dražba končana, sodišče ugotovi, kateri ponudnik je ponudil najvišjo ceno in razglasi, da je temu ponudniku domaknjena nepremičnina, šesti odstavek istega člena pa, da o domiku nepremičnine izda sodišče sklep, ki ga vroči vsem, katerim je vročilo odredbo o prodaji, ter vsem udeležencem dražbe. Zoper sklep o domiku ni pritožbe. Nepravilnosti pri dražbi se lahko uveljavljajo v pritožbi zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu. Zakonski določbi s tem nalagata obveznost sodišču izdati sklep o domiku po končani dražbi, pri čemer pa zakon ne določa natančnega roka, do katerega je potrebno izdati sklep, vsekakor pa pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine. Bistvo izdaje sklepa o domiku je torej seznanitev strank in ponudnika o dani najugodnejši ponudbi, pri čemer pa ne vzdržijo pritožbene trditve, da v primeru, ko sodišče ne izda sklepa o domiku, rok za plačilo kupnine še ni mogel začeti teči.

Dolžnost sodišča je, da izda sklep o domiku, kar pa se v konkretnem primeru ni zgodilo.

Pravilnik o objavah prodaj v spletnem iskalniku in spletnih javnih dražbah v izvršilnih postopkih (v nadaljevanju Pravilnik, veljaven od 7. 1. 2021 do 7. 3. 2026, torej v času izdaje izpodbijanega sklepa) v tretjem odstavku 12. člena določa, da je tekom spletne javne dražbe dražitelj znotraj sistema portala e-dražbe seznanjen z vsakokratno najboljšo ponudbo in s tem, ali je njegova ponudba najboljša, v 14. členu pa, da se po končani spletni javni dražbi samodejno izdela poročilo o poteku dražbe, ki je dražiteljem znotraj sistema portala e-dražbe na voljo v anonimizirani obliki, urednikom objave pa v neanonimizirani obliki. Enako določa tudi trenutno veljaven Pravilnik (Uradni list RS št. 13-502/2026, ki je v uporabi od 7. 3. 2026 v tretjem odstavku 13. člena ter v 16. členu). Kupec je bil v konkretnem primeru seznanjen s tem, da je bila njegova ponudba najugodnejša, in sicer v višini 61.875,00 EUR, nasprotnega v pritožbi niti ne zatrjuje, to pa potrjuje tudi plačilo kupnine dne 6. 11. 2025 v višini 50.500,00 EUR, kar predstavlja 98% od celotne kupnine in to kljub neizdaji sklepa o domiku. Ravno plačilo kupnine v višini 50.500,00 EUR potrjuje kupčevo gotovost, da je bila njegova ponudba na spletni javni dražbi najugodnejša in odpravlja kakršenkoli dvom o tem, da ni bil prepričan, da je ravno on najugodnejši ponudnik. Nasprotno, če kupnina sploh ne bi bila (niti delno) plačana, bi se lahko vzpostavil dvom, ali je bil najboljši ponudnik seznanjen z dano najugodnejšo ponudbo. Kupec pa tudi ne pojasni, zakaj je pretežni del kupnine plačal v roku kljub neizdaji sklepa o domiku in v pritožbi zatrjevani negotovosti. Zato opustitev izdaje sklepa o domiku ni vplivala na izdajo izpodbijanega sklepa, ki je spletno javno dražbo dne 9. 10. 2025 razveljavilo zaradi nepravočasnega celotnega plačila kupnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo:

I.Prodaja nepremičnine ID znak parcela X 000, opravljena na drugem spletnem dražbenem naroku dne 9.10.2025, se razveljavi;

II.Varščina se kupcu A. A. ne vrne.

2.Zoper sklep po pooblaščenki vlaga pritožbo A. A. (v nadaljevanju kupec) in predlaga razveljavitev sklepa ter vrnitev zadeve v ponovno odločanje. Sodišče ni izdalo sklepa o domiku in je s tem neposredno kršilo določbo 189. člena ZIZ. Kupec zato ni mogel z gotovostjo vedeti, da je bil na spletni javni dražbi najugodnejši ponudnik. Če sodišče ne izda sklepa o domiku, rok za plačilo kupnine ni mogel začeti teči. Sklep o domiku je procesna predpostavka zaključene javne dražbe. Izdaja sklepa o domiku je po končani javni dražbi nujna, saj se kupec šele z izdajo sklepa o domiku, v katerem je naveden s točno označbo osebnih podatkov, seznani s tem, da je na dražbi uspel kot najugodnejši ponudnik. Kupec je na spletni javni dražbi sodeloval dne 9. 10. 2025 preko svoje pooblaščenke, spletni portal sodnedrazbe pa se je 3x nepričakovano ugasnil, tako da po koncu spletne dražbe niti pooblaščenka niti kupec nista mogla vedeti, ali sploh imata prava in dokončne podatke o zaključku spletne dražbe. Sodišče ni sledilo predpisanemu vrstnemu redu procesnih dejanj in ni izdalo sklepa o domiku, sklep o domiku pa ima konstitutiven učinek. Tako kupec z gotovostjo ni vedel, ali je najugodnejši ponudnik. Sodišče je dolžno izdati sklep o domiku po končani dražbi in pred iztekom roka za plačilo kupnine. Šele z izdajo sklepa o domiku so izpolnjeni pogoji za plačilo kupnine. Kupec je od sodišča prejel le poziv na izjasnitev o povezanosti oseb, na kar je odgovoril. Pričakoval je izdajo sklepa o domiku, z opustitvijo izdaje le tega pa je bilo poseženo v pričakovano lastninsko pravico. Sklicuje se na odločbi VSL I Ip 246/2023 in II Ip 245/2021.

3.Upnik in dolžnica nista podala odgovorov na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ, Uradni list RS, št. 51/98 s spremembami).

6.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila dne 9. 10. 2025 opravljena druga spletna javna dražba, na kateri je bil najboljši ponudnik A. A. V 6. točki odredbe o prodaji z dne 7. 7. 2025 je bil določen 30 dnevni rok za plačilo kupnine, ki začne teči z dnem prodajnega naroka, sicer bo prodaja razveljavljena. Na ta način je bil kupec seznanjen z rokom plačila kupnine in posledicami, če kupnine ne bo plačal. Nadalje je ugotovilo, da je kupec pravočasno dne 6.11.2025 plačal kupnino v znesku 50.500,00 EUR, vendar za 1.000,00 EUR premalo - cena, dosežena na dražbi, je bila namreč 61.875,00 EUR in ne 60.875,00 EUR, kolikor znašata skupaj varščina 10.375,00 EUR in kupnina 50.500,00 EUR, ter je kupca dne 17.11.2025 pozvalo, da predloži potrdilo o pravočasnem plačilu celotne kupnine. Kupec je dne 18.11.2025 predložil potrdilo o plačilu manjkajoče kupnine, ki je bila (prepozno) plačana dne 18.11.2025. Zato je na podlagi tretjega odstavka 191. člena ZIZ s sklepom prodajo razveljavilo, položena varščina pa se razdeli v skladu s 197. in 198. členom ZIZ. Ugotovljenih dejstev kupec v pritožbi ne izpodbija.

7.Kupec je bil (enako kot vsi ostali udeleženci postopka) z rokom, v katerem mora plačati kupnino, seznanjen z objavo odredbe o prodaji z dne 7. 7. 2025. Ta je v 6. točki jasno določala, da mora kupec položiti kupnino v roku 30 dni od dneva prodajnega naroka in hkrati tudi opozorilo na pravno posledico neplačila kupnine v roku. Spletna javna dražba je bila opravljena dne 9. 10. 2025 s pričetkom ob 10:15:01 uri in končana istega dne ob 10:38:01 uri, končana pa je bila uspešno z najugodnejšo ponudbo pooblaščenke kupca v višini 61.875,00 EUR. Iz potrdila o dražiteljih, ki so sodelovali na spletni javni dražbi dne 9. 10. 2025 izhaja, da je pooblaščenka odvetnica B. B. v imenu kupca na javni dražbi sodelovala kot navadna dražiteljica po tem, ko je urednik dne 7. 10. 2025 ob 12: 18: 30 uri potrdil ustreznost plačila varščine. Dne 9. 10. 2025 je bil kupec pozvan k predložitvi izjave po 200b. členu ZIZ, to izjavo pa je posredoval sodišču dne 15. 10. 2025 ter popravek dne 21. 10. 2025. Nadalje je iz spisa razvidno, da je kupec dne 11. 11. 2025 obvestil sodišče o plačilu kupnine v znesku 50.500,00 EUR z dne 6. 11. 2025, sodišče pa ga je z dopisom z dne 17. 11. 2025 pozvalo, da predloži dokazilo o pravočasnem plačilu še preostanka kupnine v višini 1.000,00 EUR. Kupec je dne 20. 11. 2025 obvestil sodišče, da je bil preostanek kupnine v višini 1.000,00 EUR plačan dne 18. 11. 2025, torej prepozno in po izteku roka za plačilo kupnine do 9. 11. 2025 (rok 30 dni od dneva javne dražbe z dne 9. 10. 2025).

8.Kupec v pritožbi ne navaja razlogov, zakaj je znesek preostale kupnine v višini 1.000,00 EUR plačal že po izteku roka za plačilo niti ne oporeka ugotovitvi sodišča prve stopnje, da kupnina v celoti ni bila plačana v roku. Kot bistveno izpostavlja: (1) da bi sodišče prve stopnje takoj po končani javni dražbi moralo izdati sklep o domiku, s katerim bi bil z gotovostjo seznanjen o tem, da je najugodnejši ponudnik, ter da mu rok za plačilo kupnine še ni začel teči zaradi neizdaje sklepa o domiku; (2) da je bila dne 9. 10. 2025 na spletni javni dražbi nezadostna tehnična podpora, ki je 3x nepričakovano ugasnila, pri čemer dokazov o tem ne predloži niti v nadaljevanju ne navaja, da mu je tehnična napaka onemogočila sodelovanje na dražbi; (3) da zaradi neizdaje sklepa o domiku ni mogel vedeti, ali je bila nepremičnina njemu sploh domaknjena; (4) da bi sodišče moralo izdati sklep o domiku pred iztekom roka za plačilo kupnine.

9.Tretji odstavek 189. člena ZIZ določa, da ko je dražba končana, sodišče ugotovi, kateri ponudnik je ponudil najvišjo ceno in razglasi, da je temu ponudniku domaknjena nepremičnina, šesti odstavek istega člena pa, da o domiku nepremičnine izda sodišče sklep, ki ga vroči vsem, katerim je vročilo odredbo o prodaji, ter vsem udeležencem dražbe. Zoper sklep o domiku ni pritožbe. Nepravilnosti pri dražbi se lahko uveljavljajo v pritožbi zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu. Zakonski določbi s tem nalagata obveznost sodišču izdati sklep o domiku po končani dražbi, pri čemer pa zakon ne določa natančnega roka, do katerega je potrebno izdati sklep, vsekakor pa pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine. Bistvo izdaje sklepa o domiku je torej seznanitev strank in ponudnika o dani najugodnejši ponudbi, pri čemer pa ne vzdržijo pritožbene trditve, da v primeru, ko sodišče ne izda sklepa o domiku, rok za plačilo kupnine še ni mogel začeti teči. Rok teče tako, kot je bil določen v odredbi o prodaji (30 dni od dneva spletne javne dražbe) in se ne podaljši z izdajo sklepa o domiku. Kot poudarjata odločbi VSL II Ip 241/2021 in I Ip 246/2023 je dolžnost sodišča, da izda sklep o domiku, kar pa se v konkretnem primeru ni zgodilo. Opustitev izdaje sklepa o domiku v konkretni zadevi predstavlja sicer kršitev določb postopka 189. člena ZIZ, ki pa na izdajo izpodbijanega sklepa, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, ni vplivala (prvi odstavek 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ; bistvena kršitev določb pravdnega postopka je podana, če sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe tega zakona ali jo je uporabilo nepravilno, pa bi lahko to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe).

Pravilnik o objavah prodaj v spletnem iskalniku in spletnih javnih dražbah v izvršilnih postopkih (v nadaljevanju Pravilnik, veljaven od 7. 1. 2021 do 7. 3. 2026, torej v času izdaje izpodbijanega sklepa) v tretjem odstavku 12. člena določa, da je tekom spletne javne dražbe dražitelj znotraj sistema portala e-dražbe seznanjen z vsakokratno najboljšo ponudbo in s tem, ali je njegova ponudba najboljša, v 14. členu pa, da se po končani spletni javni dražbi samodejno izdela poročilo o poteku dražbe, ki je dražiteljem znotraj sistema portala e-dražbe na voljo v anonimizirani obliki, urednikom objave pa v neanonimizirani obliki. Enako določa tudi trenutno veljaven Pravilnik (Uradni list RS št. 13-502/2026, ki je v uporabi od 7. 3. 2026 v tretjem odstavku 13. člena ter v 16. členu). Kupec je bil v konkretnem primeru seznanjen s tem, da je bila njegova ponudba najugodnejša, in sicer v višini 61.875,00 EUR, nasprotnega v pritožbi niti ne zatrjuje, to pa potrjuje tudi plačilo kupnine dne 6. 11. 2025 v višini 50.500,00 EUR, kar predstavlja 98% od celotne kupnine in to kljub neizdaji sklepa o domiku. Ravno plačilo kupnine v višini 50.500,00 EUR potrjuje kupčevo gotovost, da je bila njegova ponudba na spletni javni dražbi najugodnejša in odpravlja kakršenkoli dvom o tem, da ni bil prepričan, da je ravno on najugodnejši ponudnik. Nasprotno, če kupnina sploh ne bi bila (niti delno) plačana, bi se lahko vzpostavil dvom, ali je bil najboljši ponudnik seznanjen z dano najugodnejšo ponudbo. Kupec pa tudi ne pojasni, zakaj je pretežni del kupnine plačal v roku kljub neizdaji sklepa o domiku in v pritožbi zatrjevani negotovosti. Zato opustitev izdaje sklepa o domiku ni vplivala na izdajo izpodbijanega sklepa, ki je spletno javno dražbo dne 9. 10. 2025 razveljavilo zaradi nepravočasnega celotnega plačila kupnine. Če kupec v določenem roku ne položi kupnine oziroma vloga za odobritev nakupa po sedmem odstavku 189. člena ZIZ ni bila vložena v roku, se mu položena varščina ne vrne, ampak razdeli v skladu s 197. in 198. členom ZIZ. Sodišče na predlog upnika in glede na okoliščine prodaje pozove na plačilo kupnine drugega oziroma naslednje najboljše kupce, ki v to privolijo in dajo izjavo iz četrtega odstavka 189. člena ZIZ ter jim določi rok za položitev kupnine, ali pa prodajo s sklepom razveljavi in določi novo prodajo (tretji odstavek 191. člena ZIZ).

10.Pritožba ni utemeljena, sklep pa je pravilen (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 15, 189, 189/3, 189/6, 191, 191/3, 197, 198 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/1

Pravilnik o objavah prodaj v spletnem iskalniku in spletnih javnih dražbah v izvršilnih postopkih (2020) - člen 12, 12/3, 14 Pravilnik o objavah prodaj v spletnem iskalniku in spletnih javnih dražbah v izvršilnih in stečajnih postopkih (2026) - člen 13, 13/3, 16

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.