Jedro

Sodišče mora tedaj, ko glede na okoliščine primera podvomi o obstoju procesne sposobnosti, že po uradni dolžnosti poskrbeti, da se to vprašanje zaradi varovanja procesnega položaja strank razčistiti. To svojo dolžnost je zemljiškoknjižno sodišče v tej zadevi spregledalo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Gre za postopek, začet po uradni dolžnosti (glej 86. člen in naslednje Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1). Zemljiškoknjižna sodniška pomočnica je s sklepom Dn 26744/2015 z dne 10. 9. 2015 na podlagi ustreznega obvestila Okrajnega sodišča v Mariboru in sklepa o izvršbi istega sodišča In 1042/2014 z dne 3. 2. 2015 pri uvodoma navedeni nepremičnini dovolila zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke v zavarovanje terjatve upnika N. d.d. zoper zoper A.V. (dolžnico v postopku izvršbe in lastnico nepremičnine) v višini 132,43 EUR s pripadki.

Zoper sklep je vložil ugovor B.V., ki je navedel, da ugovor vlaga v imenu A.V., da ima slednja že petnajst let težko nevrološko bolezen (Huntingtonovo bolezen), je neprištevna in nesposobna dojemanja ter da pred sodiščem v Mariboru teče postopek za odvzem opravilne sposobnosti, pri čemer je vsa dokumentacija o bolezni in lečečih nevrologih na vpogled na sodišču v Mariboru.

Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižna sodnica ugovor zavrgla. Odločitev je utemeljila z ugotovitvami, da je ugovor podal mož nasprotne udeleženke, ki v dokaz svojih navedb o njeni procesni nesposobnosti ni predložil nobenih listin (niti zdravniških izvidov niti listin, ki bi izkazovale, da dejansko pred sodiščem teče postopek za odvzem poslovne sposobnosti) niti navedel drugega vsebinskega razloga za vložitev ugovora. Zgolj dejstvo, da naj bi bila nasprotna udeleženka procesno nesposobna, še ne pomeni, da ne more biti stranka v postopku, ampak zgolj, da jo mora v primeru odvzema opravilne sposobnosti zastopati zakoniti zastopnik, ki ga določi organ za socialne zadeve.

Zoper sklep se je B.V. pritožil. Navaja, da je izvršba neutemeljena in nepravična, ker postopek tega dolga še ni končan zaradi težke bolezni A.V. Ponovno poziva sodišče, da upošteva priloženo dokumentacijo in na sodišču preveri vse potrebno. Pritožbi je priložil Odločbo Centra za socialno delo M. (v nadaljevanju: CSD) z dne 5. 1. 2016 o postavitvi skrbnika za poseben primer A.V. in izvedensko mnenje invalidske komisije I. stopnje ZPIZ z dne 23. 12. 2015. Pritožba je utemeljena.

Procesna sposobnost je sposobnost stranke, da samostojno in veljavno opravlja procesna dejanja. Gre za procesno predpostavko, na obstoj katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti. 80. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)(1) namreč določa, da mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, pravdno (procesno) sposoben, ali zastopa procesno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik in ali ima njen zakoniti zastopnik posebno dovoljenje, kadar je to potrebno. Pritožbeno sodišče dodaja, da je zaključek, da stranka v določenem trenutku nima poslovne sposobnosti, mogoč kljub temu, da ji poslovna sposobnost formalno ni bila odvzeta ali omejena.(2) V 81. členu ZPP pa je med drugim določeno tudi, kako mora ravnati sodišče, če ugotovi, da tisti, ki nastopa kot stranka, nima procesne sposobnosti, pri čemer mora ukreniti vse potrebno, da bi bila stranka pravilno zastopana.

Glede na navedeno mora torej sodišče tedaj, ko glede na okoliščine primera podvomi o obstoju procesne sposobnosti, že po uradni dolžnosti poskrbeti, da se to vprašanje zaradi varovanja procesnega položaja strank razčistiti. To svojo dolžnost je zemljiškoknjižno sodišče v tej zadevi spregledalo in pri presoji ugovornih navedb enostransko izhajalo zgolj iz dejstva, da vlagatelj ugovora slednjemu ni priložil nobenih listin v dokaz navedb o procesni nesposobnosti njegove žene, nasprotne udeleženke. Pri tem pa glede na vsebino zgoraj povzetih ugovornih navedb ni mogoče zagovarjati stališča, da sodišče ni imelo razlogov za dvom v procesno sposobnost nasprotne udeleženke, temveč nasprotno. Poleg tega iz obvestila vročevalca o opravljeni vročitvi sklepa o dovolitvi vpisa izhaja, da je bil sklep nasprotni udeleženki vročen s fikcijo vročitve. Kadar glede na konkretne okoliščine pride do dvoma o obstoju omenjene procesne predpostavke, mora sodišče pred drugim delom v zadevi glede na svoje zgoraj povzete dolžnosti obstoj procesne (ne)sposobnosti zanesljivo ugotoviti. V poštev pridejo ustrezne poizvedbe in pridobitev dokazov po uradni dolžnosti.(3) Nenazadnje je v laičnem ugovoru že opozorjeno, da je relevantna dokumentacija na pristojnem sodišču v Mariboru. S svojim postopanjem sodišče prve stopnje relevantnega vprašanja ni rešilo in je bila zato izpodbijana odločitev najmanj preuranjena.

Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo zemljiškoknjižni sodnici v novo odločanje o ugovoru (5. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1). Pri novem odločanju ne bo mogla mimo naknadno, v pritožbenem postopku priloženih listin, ki potrjujejo navedbe o procesni nesposobnosti nasprotne udeleženke. V izvedenskem mnenju je jasno zapisano, da je nasprotna udeleženka zaradi Huntingtonove bolezni izrazito dementna in praktično nekomunikativna. Nadalje pa bo v zvezi s samim zastopanjem nasprotne udeleženke v tem postopku sodnica morala upoštevati pritožbi priloženo odločbo CSD, s katero je pritožnik nasprotni udeleženki (ki zaradi svojega zdravstvenega stanja ni sposobna zastopati interesov in koristi, skladno z 211. členom ZZZDR) določen za skrbnika za poseben primer, z nalogo, da varuje koristi in pravice A.V. tudi v izvršilni zadevi, ki teče v zadevi Okrajnega sodišča v Mariboru I 1735/2006. Gre za zadevo, v kateri je bila izdana listina, ki je podlaga za vpis v tej zemljiškoknjižni zadevi. Glede na navedeno in ker tudi zaznamba izvršbe v zemljiški knjigi predstavlja eno od izvršilnih dejanj (tretji odstavek 45. člena, 46. člen in 170. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju), ni dvoma, da pritožnik kot skrbnik lahko zastopa nasprotno udeleženko v tem zemljiškoknjižnem postopku. Zato tudi ni mogoče kot nedovoljenih šteti njegovih procesnih dejanj v postopku. Ker je v imenu žene že vložil ugovor, ga bo morala sodnica vsebinsko obravnavati in odločiti o njegovi utemeljenosti.

op. št. 1: Ki ga je potrebno upoštevati glede na drugi odstavek 120. člena ZZK-1 in 37. člen Zakona o nepravdnem postopku.

op. št. 2: Tako tudi VSL v sklepih II Cp 1399/2013 z dne 12. 6. 2013 in I Cp 1101/2015 z dne 19. 8. 2015. op. št. 3: Glej Aleš Galič v Pravdni posotpek, zakon s komentarjem, Založba Uradni list in GV Založba, Ljubljana 2005, 1. knjiga, stran 334-335.