- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep Il Cp 1023/2008
ECLI:SI:VSLJ:2008:IL.CP.1023.2008 Civilni oddelek
Povzetek
- Zakonitost zastopanja tujih odvetnikov v SlovenijiAli ima tuji odvetnik pravico zastopati stranko pred sodišči v Sloveniji brez vpisa v imenik odvetnikov?
- Dovoljenost pritožbeAli je pritožba dovoljena, če jo vloži oseba, ki nima pravice do zastopanja?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Tožnika zastopa odvetnik iz Republike Srbije. Ta pa v tem postopku ni izkazal predpostavke (vpisa v imenik odvetnikov), ki jih določa ZOdv za zastopanje tujih odvetnikov pred sodišči v RS. Pritožbo je torej vložila oseba brez te pravice.
Izrek
Pritožba se zavrže.
Obrazložitev
Zapuščinsko sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo zapuščinski postopek po pok. Z. P. in napotilo B. P. na pravdo zaradi ugotovitve, ali se je odpovedal dedovanju.
Proti sklepu je pritožbo v imenu B. P. vložil M. A., odvetnik v K., Srbija.
Pritožba ni dovoljena.
Tuj odvetnik, ki je v matični državi pridobil pravico do opravljanja odvetniškega poklica, lahko v Republiki Sloveniji opravlja odvetniške storitve opravlja pod pogoji, ki jih določa ta zakon (2a. čl. Zakona o odvetništvu, Ur. l. RS, št. 18/93, od tu: ZOdv). Pravica opravljati odvetniški poklic se pridobi z vpisom v imenik odvetnikov oziroma odvetnic (3. odst. 1. čl. ZOdv). Tuji odvetnik se lahko vpiše v imenik tujih odvetnikov bodisi pod nazivom „odvetnik“ (34a. čl. ZOdv) bodisi pod nazivom iz svoje države (34č. in 34b. čl. ZOdv).
Tožnika zastopa odvetnik iz Republike Srbije. Ta pa v tem postopku ni izkazal predpostavke (vpisa v imenik odvetnikov), ki jih določa ZOdv za zastopanje tujih odvetnikov pred sodišči v RS (primerjaj sklep VS RS II Ips 315/2002). Pritožbo je torej vložila oseba brez te pravice.
Na podlagi 3. odst. 343. čl. ZPP pritožba ni dovoljena tudi, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice. Ker je treba nedovoljeno pritožbo zavreči, in ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje, je to v skladu s 352. čl. ZPP storilo pritožbeno sodišče.