Jedro

Ne glede na to, da pisna dokumentacija formalno vsebuje le eno skupno izvedensko mnenje, po oceni sodišča to ne zmanjšuje vloge posameznih članov izvedenskega organa pri sestavi mnenja, če so le-ti bili upravičeno imenovani. Dodana vrednost izvedenskega mnenja s strani izvedenskega organa, se odraža v dejstvu, da so mnenja posameznih članov izvedenskega organa iz njihovega delovnega področja na koncu oblikovana v enovito mnenje, kar pomeni, da je potrebno še nadaljnje usklajevanje in dodatno delo. Zdravstvenih težav kot takih ne moremo enačiti z zmanjšanjem delazmožnosti. Izvedenski organ mora tako izkazati še dodaten napor, da lahko odgovori na vprašanje, kako celota vseh izkazanih težav iz različnih zdravstvenih področij zavarovancev vplivajo na njihovo delazmožnost. In ker v zadevi ni sporno dejstvo upravičenosti imenovanja članov izvedenskega organa iz treh različnih področij, posledično ne more biti sporno vprašanje priznane izvedenine vsem trem članom izvedenskega organa.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje z dne 24. 9. 2020 spremeni tako, da se v I. točki izreka znesek 1.767,15 EUR zniža v znesek 1.716,66 EUR, znesek 388,77 EUR zniža v znesek 377,66 EUR in znesek 2.155,92 EUR zniža v znesek 2.094,32 EUR.

II. V preostalem se pritožba zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je Komisiji za fakultetna izvedenska mnenja pri fakulteti A. univerze B. (fakultetna komisija) za izvedensko delo priznalo nagrade in stroške v znesku 1.767,15 EUR povečano za 388,77 EUR DDV, vse skupaj 2.155,92 EUR. Odredilo je, da se dosojeni znesek nakaže na transakcijski račun izvedenskega organa, ki je zavezanec za DDV (I. točka izreka), da ga je v 15 dneh od prejema elektronskega računa upravičencu dolžna nakazati tožena stranka (II. točka izreka) in izreklo, da pritožba zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve (III. točka izreka).

2. Zoper I. točko izreka sklepa se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na spremembo v izpodbijanem delu znižanja nagrade, podredno pa razveljavitev I. točke izreka sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

Navaja, da je sodišče vsakemu izmed treh članov izvedenskega organa priznalo po 153,00 EUR za študij spisa, 51,00 EUR za študij dodatne dokumentacije, 51,00 EUR za osebni pregled in prav tako 3 krat 306,00 EUR nagrade za izdelavo pisnega mnenja, od tega še 5 % za materialne stroške. V zvezi z materialnimi stroški je zavrnilo zahtevek v višini 15 % in navedlo, da višina posameznih stroškov s strani izvedenskega organa ni bila izkazana. Gre za plačilo iz javnih sredstev zato so ob pravilni uporabi materialnega prava lahko dosojeni le dejanski stroški in ne pavšalni stroški v odmerjenem odstotku od priznane nagrade. Glede na spremembo Pravilnika v letu 2019 je potrebno specificirati višino dejanskih nastalih stroškov, kot je tudi pojasnjeno v obrazložitvi sodbe VDSS Psp 187/2020. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni mogoče preveriti dejansko nastalih stroškov, saj stroški pošte, papirja in administrativni stroški po mnenju tožene stranke glede na cene na trgu, ki so splošno znano dejstvo, ne morejo predstavljati višine 84,15 EUR. Ni razvidna potrebnost posameznih priglašenih postavk. Sodišče ni imelo podlage za priznanje in odmero zneskovno nespecificiranih in izkazanih stroškov v višini pavšala, dejansko nastali stroški pa prav gotovo ne bi znašali 84,15 EUR. Sodišče tudi ni imelo podlage za priznanje nagrade v višini 306,00 EUR vsakemu članu izvedenskega organa. Gre za eno izvedensko mnenje izdelano s strani izvedenskega organa, upoštevaje določbo drugega odstavka 48. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih. V dani zadevi je bilo podano skupno izvedensko mnenje vseh treh članov izvedenskega organa. Sodišče bi lahko priznalo nagrado za izvedensko mnenje v višini 306,00 EUR in ne 3 krat po 306,00 EUR.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep o stroških v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da niso podane bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, dejansko stanje je pravilno ugotovljeno, je pa sodišče prve stopnje delno zmotno uporabilo materialno pravo.

5. Sodišče ne more slediti zatrjevanju tožene stranke, da bi morala biti izvedenina za izdelavo izvedenskega mnenja odmerjena samo v enkratnem znesku 306,00 EUR, čeprav so sodelovali trije člani izvedenskega organa. Pritožbeno sodišče še vedno vztraja pri pravilnosti oblikovanega stališča v sklepu Psp 239/2019 z dne 6. 11. 2019. Konkretni izvedenski organ je bil sestavljen iz treh različnih članov, zaradi točno določenega razloga, in to je zdravstveno stanje tožeče stranke. Vsak član izvedenskega organa je bil imenovan zaradi zdravstvenih težav tožeče stranke z določenega medicinskega področja.1

6. Kot je že opozorilo VDSS v zgoraj citiranem sklepu, ne glede na to, da pisna dokumentacija formalno vsebuje le eno skupno izvedensko mnenje, po oceni sodišča to ne zmanjšuje vloge posameznih članov izvedenskega organa pri sestavi mnenja, če so le-ti bili upravičeno imenovani. Dodana vrednost izvedenskega mnenja s strani izvedenskega organa, se odraža v dejstvu, da so mnenja posameznih članov izvedenskega organa iz njihovega delovnega področja na koncu oblikovana v enovito mnenje, kar pomeni, da je potrebno še nadaljnje usklajevanje in dodatno delo. Zdravstvenih težav kot takih ne moremo enačiti z zmanjšanjem delazmožnosti. Izvedenski organ mora tako izkazati še dodaten napor, da lahko odgovori na vprašanje, kako celota vseh izkazanih težav iz različnih zdravstvenih področij zavarovancev vplivajo na njihovo delazmožnost. In ker v zadevi ni sporno dejstvo upravičenosti imenovanja članov izvedenskega organa iz treh različnih področij, posledično ne more biti sporno vprašanje priznane izvedenine vsem trem članom izvedenskega organa.2

7. Sodni izvedenec ima po prvem odstavku 49. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Ur. l. RS, št. 15/2003 s spremembami, Pravilnik) pravico do povrnitve stroškov v skladu s predpisi, ki urejajo stroške sodnega postopka. Tretji odstavek 15. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 15/2003 s spremembami, v nadaljevanju Pravilnik PP) določa, da je sodni izvedenec upravičen do stroškov za dejansko uporabljen material in druge dejanske stroške ter izdatke v zvezi z opravljenim delom.

8. V pritožbenem postopku je bilo na novo pravno ureditev že večkrat opozorjeno,3 vendar je v predmetni zadevi sodišče izvedenski organ že v 5. točki obrazložitve sklepa z dne 13. 7. 2020 opozorilo na spremenjeno pravno ureditev. Izvedenski organ je pozvalo naj priglašene stroške specificira. Izvedenski organ je stroške sicer določno opredelil (l. št. 36), vendar jih je priglasil le v skupnem, življenjsko nesprejemljivo visokem pavšalnem znesku.

9. Pritožbeno sodišče je zato, upoštevaje določbe 49. člena Pravilnika v zvezi z drugim odstavkom 15. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, izvedenskemu organu priznalo 33,66 EUR za materialne stroške, ker je ocenilo, da so ti dosegli 2 % odmerjene nagrade. Nagrada in nadomestilo za stroške brez DDV tako znaša 1.683,00 EUR. Ker je izvedenski organ zavezanec za DDV, je sodišče priznalo 22 % DDV v višini 377,66 EUR. Skupni priznani stroški znesek nagrade in nadomestila za stroške znaša tako 2.094,32 EUR.

10. Pritožbi tožene stranke je tako potrebno delno ugoditi, I. točko izreka sklepa spremeniti in ob pravilni uporabi materialnega prava priznanih 2.155,92 EUR znižati na 2.094,32 EUR.

1 Slednje pomeni, da je moral vsak član pregledati vso medicinsko dokumentacijo, še posebej podrobno iz svojega delovnega področja, jo povzeti, sodelovati in opraviti osebni pregled. Ugotoviti je moral kako zdravstvene težave tožeče stranke, upoštevajoč zakonitosti, medicinske kriterije iz svojega specifičnega delovnega področja vplivajo na delovno zmožnost tožeče stranke. 2 Izvedenski organ se imenuje za pridobitev enovitega mnenja, upoštevaje vzročnost med celotnim zdravstvenim stanjem zavarovanca in njegovim delom (63. člen ZPIZ-2). 3 Sklepa Psp 120/2019 z dne 16. 5. 2019, Psp 239/2019 z dne 6. 11. 2019.