Jedro

Za sleherno aktiviranje sodišča mora imeti stranka tudi za intervencijo pritožbenega sodišča pravovarstveno potrebo. Pritožbena pravovarstvena potreba je procesna predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi. Pomeni, da ima pravico do pritožbe samo tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je utemeljena, prinesla konkretno in neposredno pravno korist, vendar ne nasploh, pač pa le glede na tisto, kar je zahtevala v postopku pred sodiščem prve stopnje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo napoved pritožbe toženca z dne 21. 11. 2025.

2.Zoper tak sklep se pritožuje toženec zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 339. členu ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi z 19. členom ZDSS-1. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sklep sodišča prve stopnje razveljavi in vrne sodišču prve stopnje z napotkom, da izdela sodbo z obrazložitvijo.

3.Sodišče je zavrglo napoved pritožbe z dne 21. 11. 2025, ker je ugotovilo, da toženec nima pritožbenega interesa za pritožbo, ker je v sporu uspel. Takšna odločitev sodišča nima podlage v ZPP, zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 339. členu ZPP. Toženec je 14. 11. 2025 prejel pisni odpravek sodbe z dne 12. 11. 2024 s skrajšano obrazložitvijo in v zakonitem roku. Dne 21. 11. 2025 je vložil napoved pritožbe, kjer je pojasnil svoj pravni interes. ZPP ne določa, da se lahko napoved pritožbe zavrže zaradi pomanjkanja pritožbenega interesa. Ob napovedi pritožbe sodišče lahko presoja zgolj izpolnitev formalnih pogojev; pravočasnosti in če je napoved pritožbe vložil zakonski upravičenec. Gre zgolj za procesno dejanje stranke v postopku. Razloga za uveljavljanje pravice stranke pa brez izrecne zakonske podlage ni dopustno presojati. Sodišče lahko zaradi pomanjkanja interesa zavrže pritožbo, ne more pa iz tega razloga zavreči napovedi pritožbe, ker je pravni interes napovedi pritožbe izkazan že s samo pravico stranke do izjave. Napoved pritožbe je namenjena sodišču, da izdela obrazloženo sodbo, ne pa da ta odloča o utemeljenosti napovedi pritožbe. Preuranjeno je stališče sodišča, da si toženec s pritožbo ne more izboljšati položaja. Pomembnejši je element pravice do izjave kot odraz obveznost sodišča, da se seznani z navedbami strank, prouči dopustnost in pravno relevantnost ter se do njih v obrazložitvi sodbe tudi opredeli. Tudi Ustavno sodišče je opozorilo na dolžnost sodišča, da sodno odločbo obrazloži. Ker gre za ustavno pravico procesne narave je zagotovljena vsakomur. Odločitev sodišča je napačna in nezakonita.

4.3. Pritožba ni utemeljena.

5.4. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov ter po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo kršitev pravil postopka, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Izpodbijani sklep je z dejanskimi in pravnimi razlogi tudi ustrezno obrazložilo.

6.5. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje je razvidno, da je toženec v zakonitem roku vložil 21. 11. 2025 napoved pritožbe zoper sodbo s skrajšano obrazložitvijo z dne 12. 11. 2025. Sodišče je z izpodbijanim sklepom 27. 11. 2025 napoved pritožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo.

7.6. Neutemeljeno je pritožbeno razlogovanje, da zavrženje napovedi pritožbe predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 339. členu ZPP. Za sleherno aktiviranje sodišča mora imeti stranka tudi za intervencijo pritožbenega sodišča pravovarstveno potrebo. Pritožbena pravovarstvena potreba je procesna predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi. Pomeni, da ima pravico do pritožbe samo tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je utemeljena, prinesla konkretno in neposredno pravno korist, vendar ne nasploh, pač pa le glede na tisto, kar je zahtevala v postopku pred sodiščem prve stopnje.

8.7. V tem smislu je ključna ugotovitev sodišča v 3. točki obrazložitve, da pritožbeni interes s strani toženca v konkretnem primeru ni podan. Tožnica je v tem sporu zaradi zavrnitve zahtevka v celoti propadla, kar pomeni, da je toženec v celoti uspel. Gre za zavrnitev tožbenega zahtevka iz meritornih razlogov, ne pa zaradi procesnih razlogov, kar bi morebiti tožencu dajalo pritožbeni interes.

Hkrati je sodišče odločilo, da tožnica v celoti krije sama svoje stroške postopka. Upoštevajoč obrazloženo toženec svojega pravnega položaja ne more v ničemer izboljšati, zaradi česar njegova pritožba ne bi bila dovoljena.

9.8. Ob tem mora ostati neuspešno tudi razlogovanje toženca, da je potrebno ločiti napoved pritožbe in pritožbo. Napoved pritožbe ni namenjena sama sebi. Zasledovani cilj izdelave obrazložene sodbe je v seznanitvi stranke v celoti z razlogi sodišča za sprejeto odločitev, da ji lahko nasprotuje, če je v njeno škodo. Ker je toženec v predmetni sodbi v celoti uspel, nima pravnega interesa za pritožbo, ker bi se ta zavrgla kot nedovoljena, zato smiselno nima pravnega interesa niti za napoved pritožbe. Sodišče je zato pravilno smiselno uporabilo določbo četrtega odstavka 343. člena ZPP ter napoved pritožbe zavrglo kot nedovoljeno. Napoved pritožbe kot taka pa ne more biti predmet vsebinskega obravnavanja v pritožbenem postopku.

10.9. Neutemeljeno je razlogovanje stranke, da je s tem kršena pravica toženca do izjave v drugem socialnem sporu, saj je sodišče v 4. točki obrazložitve pravilno izpostavilo, da je vsak socialni spor med strankama spor zase, v katerem so meje določene z dokončnimi upravnimi odločbami. Nenazadnje postane pravnomočen zgolj izrek in ne obrazložitev. Za toženca izdelava obrazložitve v tem socialnem sporu, kjer je v celoti uspel, ne bo predstavljala dodane vrednosti v drugem socialnem sporu, kar skuša s svojim razlogovanjem predstaviti toženec.

11.10. Upoštevajoč obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

-------------------------------

1Zahtevki v postopku pred sodiščem prve stopnje so meje pritožbene pravovarstvene potrebe, sicer bi lahko vložila pritožbo stranka, ki je v celoti uspela s svojim zahtevkom in od pritožbenega sodišča zahtevala, naj ji dosodi še kaj več od tistega, kar ji je dosodilo sodišče prve stopnje.

2Toženec je dokazal, da sta njegovi odločitvi v izpodbijanih odločbah z dne 20. 2. 2024 in z dne 11. 7. 2023 pravilni in zakoniti.