Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da se pri razlagi spornih določb pogodbe o kolektivnem nezgodnem zavarovanju delavcev domneva, da je sklenjena pogodba o zavarovanju odgovornosti, če je zavarovalna premija plačana iz sredstev delodajalca, ki niso namenjena za osebne dohodke, ali iz sredstev skupne porabe.
Predlog se zavrne.
Tožeča stranka krije sama svoje stroške tega postopka.
1. Tožnik je s tožbo od sodišča zahteval, naj razsodi, da mu je tožena stranka dolžna plačati odškodnino za škodo, ki mu je nastala v delovni nesreči. Sodišče prve stopnje je njegovemu tožbenemu zahtevku delno ugodilo in mu je prisodilo skupaj 36.000,00 EUR odškodnine za nepremoženjsko škodo in 405,18 EUR odškodnine za premoženjsko škodo, pri prisoji odškodnine pa je upoštevalo tudi, da je tožnik s 50% sam prispeval k nastanku nesreče. Od prisojene odškodnine je odštelo tudi zavarovalnino, izplačano po pogodbi o kolektivnem nezgodnem zavarovanju, ker je ugotovilo, da je bila zavarovalna premija plačana iz sredstev delodajalca.
2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožnika in je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je odločilo, da tožnik ni v ničemer prispeval k nastanku škode, zvišalo pa je tudi odmerjeno odškodnino za prestane telesne bolečine in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Tožniku je tako za nepremoženjsko škodo prisodilo skupaj 63.000,00 EUR. Pritožbo tožene stranke pa je sodišče druge stopnje v celoti zavrnilo.
3. Zoper odločitev sodišča druge stopnje vlaga tožnik predlog za dopustitev revizije in predlaga, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede vprašanja, ali je bila tožniku dosojena pravična denarna odškodnina glede na obseg nepremoženjske škode, ki jo je utrpel. Navaja, da je sodišče druge stopnje pri odločitvi o višini odškodnine odstopilo od uveljavljene sodne prakse in se sklicuje na zadeve Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. II Ips 612/2009, II Ips 59/98, II Ips 588/96, II Ips 486/2003, II Ips 588/2000 in II Ips 256/2006. Navaja tudi, da je pomembno vprašanje, ali je sodišče ravnalo pravilno, ko je zavarovalnino iz kolektivnega nezgodnega zavarovanja vštelo v odškodnino za nepremoženjsko škodo, ne da bi preverjalo, ali za to obstajajo pogoji. Navaja, da gre za odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v zadevah opr. št. VIII Ips 161/97 in VIII Ips 160/2002. 4. Predlog ni utemeljen.
5. Sodišče druge stopnje je pravilno obrazložilo, da je v sodni praksi uveljavljeno stališče, da se pri razlagi spornih določb pogodbe o kolektivnem nezgodnem zavarovanju delavcev domneva, da je sklenjena pogodba o zavarovanju odgovornosti, če je zavarovalna premija plačana iz sredstev delodajalca, ki niso namenjena za osebne dohodke, ali iz sredstev skupne porabe. Na strani tožnika je, da to domnevo izpodbije. Tožnik odstopa od sodne prakse v zadevah VIII Ips 161/97 in VIII Ips 160/2002 ni izkazal, saj je bila v navedenih zadevah odločitev drugačna zaradi večje procesne aktivnosti tožnika. Tožnik pa tudi ni izkazal odstopa od sodne prakse glede prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo. Z obravnavanim primerom sta med zadevami, na katere se sklicuje tožnik, primerljivi zadevi II Ips 612/2009 in II Ips 256/2006, med drugimi pa zadeva II Ips 138/2008, iz vseh pa je razvidno, da na drugi stopnji prisojena odškodnina ne odstopa od uveljavljene sodne prakse.
6. Ker pogoji za dopustitev revizije iz določbe prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 do 107/10, v nadaljevanju ZPP) niso podani, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.
7. Odločitev o stroških postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 154. člena ZPP.