Jedro

Tožencu (vozniku kamiona v mednarodni špediciji) gotovo del dnevnic ostane neporabljenih. Splošno znano je, da stroški prehrane in osebne higiene niso tako visoki, da bi šofer porabil vse dnevnice. Tiste dni, ko je toženec na poti, vse njegove stroške pokrijejo dnevnice, zato mu v tistem času večji del plače ostane neporabljen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje:

I. mladoletnega N.G., roj. ..., dodelilo v vzgojo, varstvo in oskrbo materi,

II. določilo stike med tožencem in N.,

III. tožencu naložilo, da mora za dečkovo preživljanje plačevati 196,00 EUR mesečne preživnine od 1. 5. 2013 dalje,

IV. v preostalem je tožbeni zahtevek zavrnilo in V. odločilo, da vsaka stranka krije svoje pravdne stroške.

2. Zoper odločitev sodišča prve stopnje o obveznosti plačevanja preživnine, kolikor določena preživnina presega znesek 126,00 EUR mesečno, se pravočasno pritožuje toženec. Navaja, da se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov, predlaga spremembo sodbe in znižanje preživnine na navedeni znesek, podrejeno pa razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v ponovno sojenje sodišču prve stopnje.

3. Tožnica je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pravno podlago za določitev preživnine za mladoletnega otroka predstavljajo določbe 129. in 129.a člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca (129. člen ZZZDR), pri odmeri preživnine pa mora sodišče upoštevati otrokovo korist, tako da je ta primerna za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da mladoletni sin pravdnih strank za preživljanje potrebuje približno 355,00 EUR mesečno. Del potreb pokrije z otroškim dodatkom, tako da morata starša pokriti še 328,00 EUR njegovih potreb. Takšnih ugotovitev sodišča prve stopnje pritožnik ne izpodbija. Izpodbija pa ugotovitve sodišča prve stopnje o tem, kakšne so zmožnosti obeh pravdnih strank za preživljanje dečka.

6. Sodišče prve stopnje je glede tožnice ugotovilo, da je v času do septembra 2013 prejemala povprečno 896,00 EUR plače. V septembru je prejela še 1.500,00 EUR odpravnine, ker ji je 25. 8. 2013 prenehalo delovno razmerje. Sodišče prve stopnje je še ugotovilo, da je v trenutku izdaje sodbe prejemala denarno nadomestilo – prve tri mesece to znaša 673,95 EUR, opravilo pa je tudi projekcijo in ugotovilo, da bo toženka do februarja 2014 prejemala 614,01 EUR mesečno. Pritožbeno stališče toženca, da bi moralo sodišče pri ugotavljanju višine tožničine plače upoštevati obdobje šestih mesecev pred izdajo sodbe, prišteti odpravnino in jo razdeliti na šest mesecev, tako da bi zaključilo, da tožnica mesečno prejme 1.108,99 EUR, je popolnoma napačno in nerealno. Jasno je, da je tožnica ob izdaji sodbe prejemala precej nižje nadomestilo, odpravnina pa je le enkratno izplačilo, ki na tožničine zmožnosti preživljanja skupnega otroka trajneje ne vpliva. Upoštevanje tega zneska pri določitvi preživnine bi povzročilo takojšnje neravnotežje v razporeditvi bremena preživljanja.

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da toženec prejme mesečno 683,00 EUR plače in 533,00 EUR dnevnic. Takšnih ugotovitev pritožnik ne izpodbija. Izpodbija zgolj zaključek sodišča prve stopnje, da mu del dnevnic tudi po plačilu stroškov, kritju katerih so namenjene, ostane. Sodišče prve stopnje je upoštevalo, da mu 1/3 dnevnic ostane. Pritožnik v pritožbi vztraja, da dnevnice komaj pokrijejo dejanske stroške na poteh v tujino. Pritožbeno sodišče sprejema zaključek sodišča prve stopnje, da tožencu (vozniku kamiona v mednarodni špediciji) gotovo del dnevnic ostane neporabljenih. Splošno znano je, da stroški prehrane in osebne higiene niso tako visoki, da bi šofer porabil vse dnevnice (1). Obenem višje sodišče opozarja, da tiste dni, ko je toženec na poti, vse njegove stroške pokrijejo dnevnice, zato mu v tistem času večji del plače ostane neporabljen.

8. Celo, če bi bil toženčev povprečni dohodek le 683,00 EUR, pa višje sodišče (kot je bilo pojasnjeno v 7. točki obrazložitve sodbe) takšnih pritožbenih navedb ne more sprejeti, bi bila višina preživnine ob tem, ko je pretežni del skrbi za komaj petletnega dečka na materi, katere mesečni prejemek je sedaj nižji od toženčevega, pravilno določena.

9. Pritožba torej ni utemeljena, zato jo je višje sodišče v skladu z določbo 353. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo.

10. V skladu z določbo 413. člena ZPP je višje sodišče odločilo, da pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

(1) Takšno stališče je Višje sodišče v Ljubljani zavzelo že večkrat – prim. zadeve IV Cp 4726/2010, IV Cp 901/2011, IV Cp 787/2013 in IV Cp 2760/2011.