Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči nižjih stopenj pravilno zavrnili dokazne predloge za zaslišanje prič D. C., B. Z. in B. T.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči nižjih stopenj pravilno zavrnili dokazne predloge za zaslišanje prič D. C., B. Z. in B. T.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi v celoti obdržalo v veljavi. Obrazložilo je, da sodišče ne dvomi, da sta bili bianco menici dani za zavarovanje obveznosti iz zapadlih in nezapadlih terjatev po zavarovalnih policah iz finančne kartice z dne 13. 9. 2012, sklenjenih med tožnico in družbo A., d. o. o., kot to sledi iz menične izjave, saj toženec lastnih nasprotnih navedb, da so bile menice dane za primer vračila avansa odškodnine za nastalo škodo družbi A., d. o. o., v požaru v primeru, če ne bi prišlo do podpisa izvensodnega sporazuma med tožnico in družbo A., d. o. o., niti s svojo izpovedbo ni potrdil. Poleg tega se izdaja menic in meničnega pooblastila pokriva s podpisovanjem zaključnega sporazuma in nakazilom odškodnine še isti dan, zato ni logična toženčeva navedba, da so bile menice dane za primer nepodpisa sporazuma. Sodišče je dokazne predloge toženca za zaslišanje prič D. C., B. Z. in B. T. zavrnilo, saj že sama izpovedba toženca ter z njegove strani predloženi listinski dokazi (dva dopisa toženca ter elektronsko sporočilo B. T.) niso potrdili navedb toženca. Zaslišanje predlaganih prič tako ni bilo potrebno in podane dokazne ocene sodišča v ničemer ne bi moglo omajati. Nadalje je sodišče obrazložilo, da toženec ni uspel dokazati, da tožnica bianco menice ni izpolnila skladno z meničnim pooblastilom z dne 13. 9. 2012. 2. Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Obrazložilo je, da se je sodišče o obstoju temeljnega posla in obsega menične zaveze prepričalo na podlagi temeljite dokazne ocene izpovedbe toženca in priče S. K., elektronskega sporočila B. T. ter vsebine menične izjave, ki pritožbeno ni izpodbijana. Ob tem se izkažejo za neutemeljena pritožbena izvajanja, da bi drugače, kot je dejansko izpovedal sam toženec, izpovedale priče, ki jih sodišče ni zaslišalo, ob dejstvu, da je toženec ob podaji predloga za zaslišanje takratnega predsednika uprave tožnice D. C. navedel, da se je kot direktor družbe A., d. o. o., z njim dogovarjal, česar pa ob zaslišanju niti toženec ni potrdil. Zato so neutemeljeni pritožbeni očitki, da je sodišče napravilo vnaprejšnjo dokazno oceno.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje toženec vlaga predlog za dopustitev revizije in postavlja vprašanje, glede katerega po njegovem mnenju sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, ali sta sodišči nižjih stopenj pravilno zavrnili dokazne predloge za zaslišanje prič D. C., B. Z. in B. T. Navaja, da je pritožbeno sodišče glede postavljenega vprašanja zavzelo stališče, ki ni skladno z dejanskim in pravnim stanjem konkretne zadeve. Z zavrnitvijo navedenih dokaznih predlogov je sodišče storilo bistveno kršitev določb postopka (drugi odstavek 287. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), saj je nedopustno zavzelo vnaprejšnjo dokazno oceno ter tožencu odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem in dokazovanje svojih trditev. Ni logično dopustnega razloga, da se ne bi mogle odpraviti ali pojasniti določene nepravilnosti in pomote, ki jih je ob zaslišanju izrekel toženec, na drug način: z zaslišanjem predlaganih prič, ki bi lahko povsem jasno izpovedale, da temelj in smisel izdaje predmetnih menic ni bil tak, kot zatrjuje tožnica, saj so predlagane priče njene vodilne osebe. Dejstvo, da po presoji sodišča zaslišanje toženca ni prepričalo, ne more biti razlog za zavrnitev dokaznih predlogov po zaslišanju drugih prič in pomeni vnaprejšnjo dokazno oceno, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodne odločbe.

4. Predlog je utemeljen.

5. Revizijsko sodišče je ocenilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP v obravnavanem primeru podani glede pravnega vprašanja, oblikovanega v izreku sklepa (tretji odstavek 367.c člena ZPP).