Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je Upravno sodišče pravilno uporabilo 154. člen ZUP, ko je v predmetni zadevi štelo, da morajo biti osebe, ki so v postopku kot priče podale pisne izjave, zaslišane tudi na ustni obravnavi?
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je Upravno sodišče pravilno uporabilo 154. člen ZUP, ko je v predmetni zadevi štelo, da morajo biti osebe, ki so v postopku kot priče podale pisne izjave, zaslišane tudi na ustni obravnavi?
1. Upravno sodišče je na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo tožničini tožbi, odločbo Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije št. 38244-1/2019/7 z dne 30. 9. 2019 odpravilo ter na podlagi tretjega odstavka 64. člena ZUS-1 zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek.
2. V razlogih navedene sodbe je Upravno sodišče med drugim navedlo, da je postopanje tožnice, ki se je strinjala s predlogom za pričanje treh oseb, vendar je le pridobila njihove pisne izjave, ni pa jih zaslišala, vodilo do kršitve pravil upravnega postopka. Toženi stranki je naložilo, da mora zadevo obravnavati v skladu z danimi izhodišči sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).
3. Toženka je na Vrhovno sodišče vložila predlog za dopustitev revizije po 367. b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlagala, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo zoper izpodbijano sodbo zaradi pomembnih pravnih vprašanj.
4. Predlog je delno utemeljen.
5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz 2. alineje drugega odstavka 367. a člena ZPP, glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je toženkinemu predlogu za dopustitev revizije v tem delu ugodilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP). Gre namreč za vprašanje pravilne uporabe določb Zakona o splošnem upravnem postopku o izvedbi ustne obravnave oziroma o izvedbi dokaza z zaslišanjem prič, kar se nanaša na širok krog strank v upravnih postopkih, ki se znajdejo v podobnem položaju. Vrhovno sodišče se z navedenim vprašanjem še ni ukvarjalo, odgovor nanj pa je objektivno pomemben za razvoj prava preko sodne prakse.
6. V preostalem delu Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji.