Jedro

Pod točko 13 obrazložitve izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje z razumnimi razlogi pospremilo tudi svoj zaključek o uresničitvi zakonskih znakov kvalificirane oblike predmetnega kaznivega dejanja iz drugega odstavka 187. člena KZ-1, ko je dejanje storjeno proti mladoletni osebi. Iz dejstva, da je bil oškodovanec sošolec obtoženčevega sorodnika A. A., je pravilno sklepalo, da je obtoženec vedel, da je bil v oškodovanec času, ko mu je dal v uživanje prepovedano drogo konopljo, še mladoleten.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta kot neutemeljeni in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obtoženca se oprosti plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo.

Obrazložitev

1. S pritožbeno izpodbijano sodbo je bil pod točko I. obtoženi B. B. spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja omogočanja uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu po drugem v zvezi s prvim odstavkom 187. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Izrečena mu je bila kazen enega leta zapora. Po četrtem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je prvo sodišče obtoženca oprostilo povrnitve stroškov kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in plačila sodne takse. Potrebni izdatki in nagrada njegove zagovornice po uradni dolžnosti prav tako bremenijo proračun. Pod točko II. izreka pa je sodišče prve stopnje iz razloga po 1. točki 357. člena ZKP zavrnilo obtožbo, ki je obtoženca bremenila storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena KZ-1. 2. Zoper obsodilni del sodbe sodišča prve stopnje sta pravočasno pritožila obtoženec in njegova zagovornica. Obtoženec smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga, da sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da ga oprosti obtožbe. Zagovornica pa se pritožuje iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter kršitve kazenskega zakona s predlogom, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in napadeno sodbo spremeni tako, da obtoženca oprosti obtožbe oziroma podrejeno, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Odgovor na pritožbi ni bil vložen.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Po pregledu kazenskega spisa in pritožbeno izpodbijane sodbe v smislu pritožbenih navedb obeh pritožnikov sodišče druge stopnje zaključuje, da je prvostopenjsko sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje. Razjasnilo je vsa odločilna dejstva. Zbrane dokaze in obtoženčev zagovor je pravilno ocenilo, na tej podlagi pa zanesljivo ugotovilo, da je storil v obtožbi očitano mu kaznivo dejanje omogočanja uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu po drugem v zvezi s prvim odstavkom 187. člena KZ-1. Zato pritožbeno sodišče soglaša z dejanskimi ugotovitvami in s pravnimi zaključki napadene sodbe, v zvezi s pritožbenimi izvajanji pa še dodaja:

6. Pritožnika bistvene poudarke pritožb namenjata izpodbijanju dokazne ocene prvega sodišča glede verodostojnosti priče oziroma oškodovanca C. C.. Obtoženi celo zatrjuje, da naj bi bil kazenski postopek plod oškodovančeve zarote. Oba pritožnika pritožbene navedbe utemeljujeta s prepričanjem, da naj bi oškodovanec večkrat spremenil svojo izpovedbo. Prav tako je že takoj želel umakniti podano kazensko ovadbo. Neverjetno naj bi bilo, da naj bi obtoženi oškodovancu prepovedano drogo ponujal v šolskem letu 2016/2017, oškodovanec pa je kazensko ovadbo podal šele koncem leta 2018. Na drugi strani je bil obtoženčev zagovor ves čas enak, potrdile pa so ga priče D. D. , Č. Č. in E. E. Oškodovanec sam je izpovedal, da v obtoženčevem stanovanju ni bil nikoli sam. Pomemben podatek, ki govori v prid obtožencu, naj bi bil tudi ta, da pri hišni preiskavi obtoženčevega stanovanja prepovedana droga konoplja ni bila najdena.

7. V nasprotju s pritožnikoma, sodišče druge stopnje ugotavlja, da je dokazna ocena verodostojnosti oškodovančevega pričevanja ter pričevanj po obrambi izpostavljenih prič pod točkami 6 do 9 obrazložitve izpodbijane sodbe neoporečna. Ne gre se strinjati s pritožnikoma, da je trenutna sprememba oškodovančevih izpovedb na glavni obravnavi 10. 3. 2022 škodovala oceni o njegovi verodostojnosti. Vse razlike med posameznimi izjavami, torej tisto ob podajanju kazenske ovadbe 5. 11. 2018, tekom preiskave 16. 1. 2020 in na glavni obravnavi 10. 3. 2022, je oškodovanec prepričljivo pojasnil. Res je v kazenski ovadbi omenjal, da naj bi obtoženi v uživanje ponujal tudi kokain, a je že na zaslišanju v preiskavi pojasnil, da je verjetno pri navajanju zamenjal kokain in speed (amfetamin), ali pa ga je policist narobe razumel in poudaril, da obtoženi kokaina nikoli ni ponujal v uživanje. Že ta okoliščina kaže, da oškodovanec kot priča ni želel obtoženca po krivem obremeniti nečesa, kar ni storil in zatorej mu ni mogoče pripisovati zarotniških namenov, ki jih nenazadnje, vsaj glede oškodovančevega motiva, pritožnik tudi ni podrobneje konkretiziral. V zvezi s časovno komponento, torej obdobjem v katerem naj bi mu obtoženec omogočal uživanje prepovedane droge konoplje, je oškodovanec, razen v spremenjenem izpovedovanju, določno navajal začetek srednje šole oziroma šolsko leto 2016/2017. Na glavni obravnavi 10. 3. 2022, potem ko je po predočenju izpovedb iz preiskave pojasnil zakaj je predhodno izpovedoval drugače, je zatrdil, da je bilo dejanje storjeno „sigurno v prvem letniku srednje šole“, ker v drugem letniku več ni kadil, v tretjem pa se je z obtožencem skregal. Pritožbenim trditvam, ki oporekajo očitku, da je bil oškodovanec v času storitve kaznivega dejanja mladoleten, nasprotuje že samo dejstvo, da je kazensko ovadbo podal še v času mladoletnosti, torej 5. 11. 2018 (rojen je bil ...). Po podatkih iz obtoženčeve osebne izkaznice, ki jo je predložil na vpogled prvemu sodišču na glavni obravnavi 31. 3. 2022 izhaja, da je bila izdana 21. 4. 2016, kot naslov obtoženca pa je naveden ... Ta podatek torej potrjuje, da je v šolskem letu 2016/2017, ko je očitano kaznivo dejanje storil, že prebival na predmetnem naslovu.

8. Kot že rečeno, je oškodovanec tudi spremenjeno izpovedbo na glavni obravnavi 10. 3. 2022 ustrezno in prepričljivo pojasnil. Po predočitvi izpovedb iz preiskave je povedal, da se je bal, da zaradi podatka, da je užival prepovedano drogo konopljo, ne bi dobil želenega dela na policiji. Izpovedal je tudi o takšnih podrobnostih, kot so, da je obtoženec konopljo hranil v papirnati škatli, ki pa ni bila polna in je bilo mogoče pokrito le dno. Prvič mu je obtoženec konopljo sam ponudil, drugič pa je rekel, da jo lahko sam vzame iz škatle. Pritrdil je zagovoru obtoženca, da ga ni videl nikoli kaditi prepovedane droge konoplje. V tem delu se je torej njegova izpovedba skladala tudi z izpovedbami prič D. D. in Č. Č. Vendar pa okoliščina, da obtoženec prepovedanih drog ni užival še ne pomeni, da jih ni v uživanje ponujal drugim osebam, med njimi tudi oškodovanemu C. C. Glede na to, da je bila hišna preiskava pri obtožencu opravljena 20. 11. 2018, torej skoraj dve leti po izvršitvi obravnavanega kaznivega dejanja, obtoženec pa kot so izpovedovale priče prepovedane droge konoplje očitno ni konzumiral, pravilnosti prvostopenjske dokazne ocene ne more ovreči okoliščina, da pri hišni preiskavi konoplja ni bila najdena. Vse priče, katerih zaslišanje je predlagala obramba, pa vendarle niso odločno izpovedovale, da se v obtoženčevem stanovanju konoplja ni uživala. Tako je priča A. A. na vprašanje, ali mu je znano, da se je tam kadila konoplja odgovoril „Niti ne, ne preveč“, ter da naj bi se o tem govorilo po Š. V tej zvezi obtoženec v pritožbi predstavi tezo, da naj bi A. A. tako izpovedoval v dogovoru z oškodovancem, ker sta oba na prostosti, kar pa je popolnoma neverjetno in ni podprto z nobenim dokazom ali kakšno drugo okoliščino. Prav tako je dokazno nepodprt tisti del obtoženčevega zagovora, v katerem izpostavlja domnevni spor med oškodovancem in A. A. zaradi dekleta kot razlog za podajo oškodovančeve kazenske ovadbe.

9. Sicer pa je okoliščine podaje kazenske ovadbe pojasnila priča, sicer policist na Policijski postaji Velenje, F. F. Sodišče prve stopnje je izpovedbe te priče ustrezno dokazno ocenilo pod točko 7 obrazložitve izpodbijane sodbe. Iz opisanih okoliščin pa jasno izhaja, da je oškodovanec kolebal s podajo ovadbe oziroma izrazil željo, da bi umaknil kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja grožnje zgolj zaradi strahu pred maščevanjem obtoženca.

10. Obtoženi neverodostojnost oškodovanca zatrjuje tudi na podlagi prepričanja, da se je slednji izmikal sodišču in vabilom na glavno obravnavo. Iz spisovnih podatkov izhaja, da se je oškodovanec takoj odzval na vabilo v preiskavi in prišel na zaslišanje pred preiskovalno sodnico 16. 1. 2020, res se ni odzval na vabilo za glavno obravnavo 2. 12. 2021, zaradi česar je bil priveden na glavno obravnavo 10. 3. 2022, na zadnjo glavno obravnavo 31. 3. 2022 pa niti ni bil vabljen. Enkratni izostanek oškodovanca z glavne obravnave po prepričanju sodišča druge stopnje nikakor ne potrjuje obtoženčeve domneve, da bi lahko ta okoliščina kazala na njegovo neverodostojnost. 11. Pod točko 13 obrazložitve izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje z razumnimi razlogi pospremilo tudi svoj zaključek o uresničitvi zakonskih znakov kvalificirane oblike predmetnega kaznivega dejanja iz drugega odstavka 187. člena KZ-1, ko je dejanje storjeno proti mladoletni osebi. Iz dejstva, da je bil oškodovanec sošolec obtoženčevega sorodnika A. A., je pravilno sklepalo, da je obtoženec vedel, da je bil v oškodovanec času, ko mu je dal v uživanje prepovedano drogo konopljo, še mladoleten.

12. Sodišče druge stopnje zavrača pritožbene očitke zagovornice, da naj bi bila izpodbijana sodba obremenjena z bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ker naj bi bil izrek sodbe nerazumljiv oziroma nasprotoval samemu sebi in razlogom sodbe, ker naj bi bili razlogi sodbe o odločilnih dejstvih nejasni in ker naj bi bilo o odločilnih dejstvih popolno nasprotje med tem kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov v izpovedbah v postopku in med samimi temi listinami in zapisniki. V tem delu namreč pritožnica v bistvu uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, saj tudi tu zatrjuje, da je oškodovanec svoje izpovedbe večkrat spreminjal v bistvenih delih, sodišče prve stopnje pa je njegovo pričevanje ocenilo kot skladno in prepričljivo. Iz oškodovančevih izpovedb naj ne bi bilo mogoče razbrati kdaj naj bi se z obtožencem družil, še manj pa, kdaj naj bi prepovedano drogo užival in kdo naj bi bil ob tem prisoten. Povedal naj bi več verzij in sicer, da je bil v prvem letniku srednje šole, star 15 let oziroma v drugem letniku srednje šole, star 17 ali 18 let. Takšno spreminjanje navedb naj bi prvo sodišče prezrlo in zaključilo, da je bilo kaznivo dejanje storjeno v šolskem letu 2016/2017. Ker je ta del pritožbe identičen tistemu delu, v katerem se izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, se sodišče druge stopnje v celoti sklicuje na obrazložitev podano v zgornjih točkah.

13. Zagovornica v sklepnem delu pritožbe navaja tudi, da je prvo sodišče pod točko 3 obrazložitve zapisalo, da je v dokazne namene prebralo vse listinske dokaze kot je razvidno iz zapisnikov o opravljenih narokih za glavno obravnavo, kar naj ne bi bilo dopustno. Pritožnica ne konkretizira katera bistvena kršitev določb kazenskega postopka naj bi bila s tem storjena. Opozoriti pa velja na določbe 364. člena ZKP, ki predpisuje obvezno vsebino pisno izdelane sodbe. V teh določbah ni predvideno, da bi morala pisno izdelana sodba citirati vse dokaze, ki so bili na glavni obravnavi izvedeni. Slednje jasno izhaja iz zapisnikov o glavni obravnavi, sodišče pa po določbi sedmega odstavka 364. člena ZKP v obrazložitvi sodbe navede določno in popolnoma, katera dejstva šteje za dokazana ali nedokazana in iz katerih razlogov, seveda pa mora tudi obrazložiti razloge za zavrnitev izvedbe predlaganih dokazov.

14. Pritožbeno sodišče je odločbo o kazenski sankciji preizkusilo v skladu z določbo 386. člena ZKP, ki predpisuje, da pritožba zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali zaradi kršitve kazenskega zakona, ki se poda v korist obdolženca, obsega tudi pritožbo zoper ta del sodbe. Pri tem je sodišče druge stopnje ugotovilo, da ni prav nobenega razloga za njeno spremembo v korist obtoženca. Sodišče prve stopnje mu je za obravnavano kaznivo dejanje izreklo po vrsti in višini povsem ustrezno kazen, to je tako, ki ustreza teži kaznivega dejanja, stopnji obtoženčeve krivde, okoliščinam, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno ter tudi osebnosti obtoženca. V kazni enega leta zapora, ki je bila odmerjena na ravni posebnega minimuma, so se zagotovo dovolj odrazile tudi ugotovljene olajševalne okoliščine in zato bo tudi po prepričanju pritožbenega sodišča izrečena kazen zadostila vsem smotrom kazenskopravnega varstva.

15. Ko je pritožbeno sodišče po presoji predmetne kazenske zadeve ugotovilo, da niso podani razlogi, s katerimi se sodba izpodbija, niti ni našlo kršitev zakona iz prvega odstavka 383. člena ZKP, je pritožbi obtoženca in njegove zagovornice zavrnilo kot neutemeljeni in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (391. člen ZKP).

16. Obtoženec je brez vsakršnega premoženja, brez sredstev za preživljanje, nahaja pa se v na prestajanju daljše zaporne kazni. Zato ga je tudi pritožbeno sodišče oprostilo plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo, saj je ocenilo, da bi bilo s plačilom le-te ogroženo njegovo vzdrževanje.