Jedro

Tožnica se je bila dolžna zavarovati na podlagi vzpostavljenega pravnega razmerja (družbeništva v zasebni družbi), ne glede na dosežen dohodek. Skladno z 2. odstavkom 15. člena v zvezi s 3. alineo 33. člena ZPIZ-1 se namreč družbeniki zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe, obvezno zavarujejo in niso zavarovane na drugi podlagi. Tožnica je bila vpisana v register in ni bila zavarovana na drugi podlagi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnica sama trpi svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, da se odpravi odločba tožene stranke št. ... z dne 15. 2. 2013 in se postopek ustavi ter da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške pravdnega postopka. Zavrnilo je tudi podredne tožbene zahtevke, da se odpravi odločba tožene stranke št. ... z dne 15. 2. 2013 in odločba pod isto številko z dne 31. 12. 2012 ter se postopek ustavi; da se odpravi odločba tožene stranke št. ... z dne 15. 2. 2013 in se zadeva vrne v ponovno odločanje organu prve stopnje; da se odpravita odločba tožene stranke št. ... z dne 15. 2. 2013 in pod isto št. z dne 31. 12. 2012 in se zadeva vrne v ponovno odločanje organu prve stopnje ter da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške pravdnega postopka.

Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica. Meni, da ni obstajala podlaga za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v skladu z 2. odstavkom 15. člena ZPIZ-1, saj tožena stranka ni ugotavljala dohodkov, ki jih je v spornem obdobju prejela kot poslovodna oseba družbe A. d.n.o., pa bi to morala storiti v skladu z 2. odstavkom 15. člena ZPIZ-1 in 6. člena Pravilnika o postopku za razvrščanje v zavarovalne osnove. Ker obravnavana družba v spornem obdobju ni imela dohodkov niso podani pogoji po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1 za ugotovitev, da ima lastnost zavarovanca. Meni, da je podana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, saj ima izpodbijana sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. Sodišče prve stopnje se namreč ni opredelilo do ugovora o prepovedi retroaktivnosti, saj je bila družba že 8. 11. 2012 izbrisana iz sodnega registra in torej pravno razmerje, ki bi v konkretnem primeru lahko bilo podlaga za zavarovanje, več ne obstaja, zato ga ni mogoče ustvarjati za nazaj. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do njene izjave, ki jo je podala na zaslišanju, in sicer, da je njen sin v spornem obdobju prejemal družinsko pokojnino, zaradi česar je bilo tudi dejansko stanje napačno ugotovljeno. Prav tako se ni opredelilo do njenih navedb, da ji tožena stranka ne more naložiti predložitve obrazca M1 za prijavo v zavarovanje, ker je to bila dolžnost družbe, ne pa nje. Sodba sodišča prve stopnje tudi ne vsebuje razlogov o odločilnem dejstvu, ki ga je izpostavila, in sicer, da družba v spornem obdobju ni imela dohodkov in da je v skladu s 6. členom Pravilnika o postopku za razvrščanje v zavarovalne osnove, to okoliščina, ki terja ugotovitev, da ni podlage za vzpostavitev obveznega zavarovanja. Priglaša stroške pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ni podana, izpodbijana sodba namreč nima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne bi mogla preizkusiti, saj so v njej navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

Sodišče prve stopnje je v tem postopku na podlagi 63. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju: ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 15. 2. 2013 v zvezi s prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 31. 12. 2012. S slednjo je tožena stranka odločila, da ima tožnica lastnost zavarovanca iz naslova družbeništva zasebne družbe „A. d.n.o.“ B. ulica 6, C., v kateri je poslovodna oseba, po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1, od 1. 7. 2007 do 8. 11. 2012 za polni delovni čas 40 ur na teden. Sporno je, ali je bila tožnici z navedeno odločbo upravičeno dodeljena lastnost zavarovanca po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1 iz naslova družbeništva zasebne družbe, v kateri je hkrati poslovodna oseba.

Pravna podlaga za razrešitev sporne zadeve je podana v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPIZ-1) in Zakonu o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Ur. l. RS, št. 81/00, v nadaljevanju: ZMEPIZ). V skladu z 2. odstavkom 7. člena ZPIZ-1 zavarovalno razmerje nastane na podlagi zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, v skladu s 1. odstavkom citiranega člena pa so v obvezno zavarovanje vključeni državljani Republike Slovenije in tujci, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih določa ZPIZ-1 in mednarodni sporazum. V 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1 določa, da se obvezno zavarujejo družbeniki zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi. ZPIZ-1 v 3. alinei 33. člena določa, da se obvezno zavarovanje samozaposlenih zavarovancev začne za družbenike zasebnih družb in zavodov z dnem vpisa v register kot poslovodna oseba in se zaključi z izbrisom iz takšnega registra. Na podlagi 1. alineje 1. odstavka 49. člena ZMEPIZ se obstoj zavarovalnega razmerja oz. lastnost zavarovanca ugotavlja, če ni vložena prijava v zavarovanje, pa je bilo vzpostavljeno pravno razmerje, na podlagi katerega po zakonu nastane zavarovalno razmerje. V skladu s 1. odstavkom 50. člena ZMEPIZ se postopek za ugotavljanje zavarovalnega razmerja oz. lastnosti zavarovanca uvede tudi po uradni dolžnosti.

Iz dejanskega stanja, kot je bilo ugotovljeno pred sodiščem prve stopnje, izhaja, da je tožena stranka po uradni dolžnosti pričela postopek ugotavljanja lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Po podatkih matične evidence tožnica v spornem obdobju ni bila prijavljena v obvezno pokojninsko zavarovanje. Na obravnavi je izpovedala, da je bila zdravstveno zavarovana kot občan, na drugi podlagi pa ne. Iz izpiska Poslovnega registra Slovenije je razvidno, da je bila navedena gospodarska družba vpisana v sodni register od 24. 12. 1991 in da je bila tožnica vpisana v sodni register kot družbenica, kot tudi poslovodna oseba oz. direktorica te družbe v obdobju od 29. 12. 1994 do izbrisa družbe. Iz dokumentacije in njene izpovedi izhaja, da v spornem obdobju od 1. 7. 2007 do 8. 11. 2012 ni bila v delovnem razmerju, ni opravljala druge dejavnosti na podlagi katere bi bila lahko obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovana in tudi ni bila na šolanju.

Pritožbeni očitki v smeri, da družba v spornem obdobju ni imela dohodkov in da je to okoliščina, ki terja ugotovitev, da ni podlage za vzpostavitev zavarovanja so neutemeljeni. Določba 2. odstavka 15. člena ZPIZ-1, ki je veljala do novele ZPIZ-1 C, veljavne od 1. 1. 2002, je sicer določala, da se obvezno zavarujejo poslovodne osebe in družbeniki, katerih osnova za obračun dohodnine dosega najmanj znesek minimalne plače, če niso obvezno zavarovani na drugi podlagi. Ta določba 2. odstavka 15. člena se je nato z novelo ZPIZ-1 C spremenila in tudi za zavarovance iz 2. odstavka 15. člena ZPIZ-1 ta pogoj minimalne plače, ni bil več določen, tako da so se od 1. 1. 2002 ne glede na cenzusni pogoj oziroma nedoseganje pogoja minimalne plače, morali obvezno zavarovati. Zato tožnica zmotno meni, da bi bilo zavarovanje poslovodnih oseb kot družbenikov obvezno le ob izpolnjevanju predpisanega cenzusnega pogoja. Pogoj minimalne plače sicer vsebuje 1. odstavek 18. člena ZPIZ-1 C, ki je nadomestil prejšnji 18. člen in pomeni, pod kakšnimi pogoji ni več obveznosti zavarovanja, ko pride do t.i. izvzema iz zavarovanja. Iz zavarovanja se zavarovanec lahko izvzame (šele potem, ko je že zavarovan), če v obdobju zadnjih treh let pred letom, v katerem velja izvzem iz zavarovanja, dobiva dobiček opredeljen v 1. odstavku 209. člena ZPIZ-1, ki je nižji od zneska minimalne plače. Glede na navedeno pravno ureditev, bi se bila tožnica z dnem 1. 7. 2007 dolžna zavarovati na podlagi vzpostavljenega pravnega razmerja, ne glede na dosežen dohodek. Skladno z 2. odstavkom 15. člena v zvezi s 3. alineo 33. člena ZPIZ-1 se namreč družbeniki zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe, obvezno zavarujejo in niso zavarovane na drugi podlagi. V konkretnem primeru je bila tožnica 1. 7. 2007 vpisana v register in ni bila zavarovana na drugi podlagi. Dejstvo, da je njen sin v spornem obdobju prejemal družinsko pokojnini pa ne pomeni, da je bila tožnica pokojninsko in invalidsko zavarovana na drugi podlagi.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožbeno sodišče je upoštevaje 1. odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP hkrati odločilo, da tožnica sama trpi svoje stroške pritožbe.