Jedro

Tožnik v tem postopku, ki se nanaša le na dovolitev parcelacije, pri čemer je površina nepremičnine, predvidena za parcelacijo, določena že z odločbo o uvedbi postopka razlastitve, ugovora, ki se nanaša na površino parcele, potrebne za namen razlastitve, ne more uspešno uveljavljati.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahtevek tožnika za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Upravni organ prve stopnje je z izpodbijano odločbo odločil: razlastitveni upravičenki Mestni občini Ljubljana (MOL) se dovolijo pripravljalna dela - parcelacija nepremičnine parc. št. 2053/1, vpisane v zk vložku št. 2542 k.o. ..., katere lastnik je tožnik, s predlagano izmero 254 m2, ki je predvidena za razlastitev, kot izhaja iz elaborata predparcelacije (1. točka izreka); da bo del nepremičnine parc. št. 2053/1 k.o. ..., ki je predmet razlastitvenega postopka, uvedenega z odločbo št. 352-116/2006-24 z dne 3. 12. 2007, v predlagani izmeri 254 m2 potreben za izgradnjo gospodarske javne infrastrukture - Zahodne ceste (povezovalne ceste), predvidene z Odlokom o zazidalnem načrtu za območje urejanja VS 6/1 Dolgi most (2. točka izreka); da bo po pravnomočnosti te odločbe upravni organ nadaljeval s postopkom razlastitve (3. točka izreka); da mora lastnik nepremičnine, ki je predmet razlastitve, dovoliti dostop do svoje nepremičnine osebam, ki se izkažejo z ustreznim pooblastilom razlastitvenega upravičenca na podlagi pogodb za izvajanje pripravljalnih del in pravnomočne odločbe o dovolitvi pripravljalnih del na nepremičnini, predvideni za razlastitev (4. točka izreka), da je rok za izvedbo pripravljalnih del - parcelacije 60 dni od pravnomočnosti te odločbe ter da mora izvajalec pripravljalnih del o začetku le-teh pisno obvestiti lastnika oziroma uporabnika nepremičnine najmanj sedem dni pred začetkom le-teh (5. točka izreka); da stroške pripravljalnih del - parcelacije nosi razlastitvena upravičenka MOL (6. točka izreka). Upravni organ prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je MOL 22. 12. 2006 podala zahtevo za razlastitev dela nepremičnine s parc. št. 2053/1 k.o. ..., katere lastnik je tožnik in svoji zahtevi, skladno z določbo 98. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1) priložila zahtevano dokumentacijo. Upravni organ je 3. 12. 2007 skladno z določbo 100. člena ZUreP-1 na podlagi ugotovljene javne koristi izdal odločbo št. 352-116/2006-24, s katero je uvedel razlastitveni postopek za razlastitev dela nepremičnine s parc. št. 2053/1 k.o. ..., v izmeri 254 m2, v korist razlastitvene upravičenke MOL in v breme razlastitvenega zavezanca (tožnika). Pojasnjuje, da je skladno z določbo tretjega odstavka 93. člena ZUreP-1 javna korist za gradnjo objektov gospodarske javne infrastrukture izkazana, če je le-ta predvidena v državnem oziroma občinskem lokacijskem načrtu. V predmetni upravni zadevi je javna korist izkazana z Odlokom o zazidalnem načrtu za območje urejanja VS 6/1 - Dolgi most (Uradni list RS, št. 13/90), ki na delu nepremičnine s sporno parc. št. predvideva gradnjo povezovalne ceste (Zahodna cesta). Izgradnja prometne povezave preko parcele št. 2053/1 k.o. ... pomeni nadaljevanje obstoječe, tako imenovane Zahodne ceste in je potrebna zaradi gradnje večjega števila stanovanjskih hiš, ki jih zazidalni načrt predvideva na tem območju. Predmetna odločba je postala pravnomočna 20. 8. 2008. Glede na to, da je predmet razlastitvenega postopka samo del nepremičnine s parc. št. 2053/1 k.o. ..., je razlastitvena upravičenka skladno z določbo 98. člena ZUreP-1 v razlastitvenem elaboratu, ki je bil priložen zahtevi za razlastitev, podala tudi opis predvidene parcelacije in elaborat predparcelacije. Nadalje se sklicuje na določbo prvega odstavka 101. člena ZUreP-1 in navaja, da iz elaborata predparcelacije izhaja, da se s predvideno parcelacijo prvotna parc. št. 2053/1 k.o. ... razdeli na tri nove parcele, od katerih je za uveljavljanje razlastitve potrebna le parcela z začasno oznako 2053/00, ki meri 254 m2. Del parcele z oznako 2053/01, kot ostanek parcele v izmeri 79 m2, sicer ni predmet razlastitve, ga je pa MOL pripravljena odkupiti pod enakimi pogoji in je bil zato tudi predmet ponudbe. Preostali del parcele, ki ostane lastniku, z oznako 2053/1, ima nespremenjeno vrsto rabe: stanovanjska stavba 136 m2, gospodarsko poslopje 20 m2 in spremenjeno površino dvorišča v izmeri 345 m2. Poudarja, da je bilo razlastitvenemu zavezancu - tožniku na zaslišanju 13. 3. 2007 pojasnjeno, da bo upravni organ tekom razlastitvenega postopka skladno z določbo 101. člena ZUreP-1 izdal odločbo o dovolitvi pripravljalnih del. Drugostopni organ je z odločbo št. 35020-36/2007/17 z dne 25. 2. 2010 pritožbo tožnika zoper prvostopno odločbo zavrnil. V obrazložitvi odločbe druge stopnje citira določbo prvega odstavka 101. člena ZUreP-1 in navaja, da je glede na dejstvo, da je bilo z odločbo št. 352-116/2006/-24 z dne 3. 12. 2007 pravnomočno odločeno o izmeri dela nepremičnine parc. št. 2053/1 k.o. ..., ki znaša cca 254 m2, pritožbene navedbe, ki se nanašajo na pogajanja o morebitni določitvi drugačne izmere zemljišča, ki se razlašča, ne morejo biti predmet obravnave v zvezi z izpodbijano prvostopno odločbo in jih je treba zavrniti. Glede pritožbene navedbe, ki se nanaša na trditev tožnika, da odločba Upravne enote Ljubljane, Izpostava Vič-Rudnik št. 352-116/2006-24 z dne 3. 12. 2007 ni postala pravnomočna, citira 225. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in pojasnjuje, da je navedena odločba postala pravnomočna 20. 8. 2008, ko je Upravno sodišče RS izdalo sodbo opr. št. U 770/2008-15. Obnova postopka pa je izredno pravno sredstvo. Ne glede na navedeno pa pravnomočna odločba o uvedbi postopka razlastitve niti ni pogoj za izdajo odločbe o pripravljalnih delih, ki so potrebna na nepremičninah, predvidenih za razlastitev. Glede na določbe petega in šestega odstavka 101. člena ZUreP-1 kot neutemeljeno zavrne pritožbeno navedbo tožnika, da ne bo spoštoval odločitve upravnega organa prve stopnje in ne bo dovolil dostopa na nepremičnino, dokler ne bo nadomestna nepremičnina vpisna v zemljiško knjigo oziroma pravična odškodnina nakazana na njegov tekoči račun. Poudarja, da je tožnik vsekakor upravičen do odmere odškodnine oziroma dodelitve nadomestnega zemljišča, vendar pravica do ustreznega nadomestila za odvzeto zemljišče ni v neposredni povezavi z dolžnostjo razlastitvenega zavezanca, da ob izpolnjenih pogojih iz petega in šestega odstavka 101. člena ZUreP-1 pooblaščenim osebam dovoli dostop do nepremičnine. Tako organ druge stopnje zaključuje, da je bila prvostopna odločba izdana po opravljenem zakonitem postopku, v katerem je upravni organ pravilno in popolno ugotovil dejansko stanje ter na ugotovljena dejstva pravilno uporabil določbe materialnega predpisa. Zato je tožnikovo pritožbo zavrnil. Tožnik vlaga tožbo zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja in posledično napačne uporabe materialnega prava. Poudarja, da je že pritožbi priložil gradivo, iz katerega izhaja, da je izpodbijana odločba vsaj preuranjena, če ne napačna in nezakonita. Iz dopisa razlastitvene upravičenke št. 3505-7/2010 z dne 16. 2. 2010 izhaja, da dogovori med razlastitveno upravičenko in tožnikom še vedno tečejo ter da je arhitektka razlastitvene upravičenke pripravila projektno rešitev, po kateri bi bilo za realizacijo predvidene cestne povezave preko zemljišča tožnika potrebnih zgolj 175 m2 tožnikove nepremičnine in ne 254 m2, kot je določeno v izpodbijani odločbi. Iz predloga pogodbe namesto razlastitve, ki ga je sestavila in tožniku predložila razlastitvena upravičenka, izhaja, da je za realizacijo predvidene cestne povezave predviden odkup 188,15 m2 tožnikove nepremičnine in ne 254 m2, kot to izhaja iz izpodbijane odločbe. Glede na navedeno ne drži, da je izkazan javni interes za razlastitev nepremičnine tožnika v izmeri 254 m2, saj to ugotavlja in trdi tudi razlastitvena upravičenka, zato tudi ni potrebe za izvedbo postopka parcelacije tožnikove nepremičnine na način, predviden v razlastitvenem elaboratu. Odločba o razlastitvi dela tožnikove nepremične je res pravnomočna, vendar pa je nepravilna v delu, kjer je podan predlog za parcelacijo tožnikove nepremičnine, saj predvideva parcelacijo v večjem obsegu, kot je to potrebno za izvedbo realizacije povezovalne ceste in v drugačnem obsegu, kot razlastitvena upravičenka sama ugotavlja v svojih projektnih rešitvah in ponudbah tožniku. Parcelacija po izpodbijani odločbi bi namreč, kakor tožnik že ves čas ponavlja, preveč posegla v njegovo nepremičnino, zato je tožnik razlastitveni upravičenki predlagal potek povezovalne ceste po skrajnem južnem delu njegove nepremičnine, kar je glede na predložene dokaze izvedljivo ter za dosego namena in za razlastitveno upravičenko samo tudi sprejemljivo. Zato meni, da je izpodbijana odločba preuranjena in napačna, tožba pa utemeljena. Sodišču predlaga, da po izvedbi glavne obravnave in ponujenih dokazov izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne upravnemu organu prve stopnje v ponovno odločanje, toženi stranki pa naloži povrnitev njegovih stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki izhajajo iz odločb prve in druge stopnje ter sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Stranka z interesom - MOL v odgovoru na tožbo navaja, da izpodbijana odločba ni preuranjena oziroma napačna in nezakonita ter da so trditve tožnika, da dogovori med stranko z interesom in tožnikom še tečejo, za postopek odločanja o dovolitvi izvedbe pripravljalnih del irelevantni. Prav tako ni pomembno, ali bi lahko bil predvideni poseg (za katerega se tudi predlaga razlastitev) teoretično izveden na manjši površini zemljišča. Po vsebini je to razlog, iz katerega bi se lahko izpodbijala kvečjemu odločba o uvedbi postopka razlastitve, ne pa odločba, s katero se dovolijo pripravljalna dela - parcelacija. Sicer pa dodaja, da so bili vsi pogovori med strankama končani kot neuspešni. Poudarja, da je bil obseg zemljišča, glede katerega teče postopek razlastitve, določen z odločbo o uvedbi postopka, ki je dokončna in pravnomočna, in sicer gre za parcelo št. 2053/1 k.o. ..., v izmeri 254 m2. Ne drži torej, da ni izkazanega javnega interesa za razlastitev nepremičnine tožnika v takšni izmeri in za izvedbo pripravljalnih del v tem obsegu. Še zlasti pa ne drži, da to ugotavlja in trdi tudi stranka z interesom sama. Predlog tožnika za potek povezovalne ceste po skrajnem južnem delu predmetne nepremičnine je prepozen, saj načrtov gradnje ter prometne ureditve širšega območja gradnje sedaj ni več mogoče spreminjati, predvsem pa stranka z interesom nanj ni vezana. Ponudba, da se obseg zemljišča skrči na cca 188 m2, je bila aktualna le v okviru takratnih pogajanj in bi obveljala le, če bi tožnik v danem roku nanjo pristal. Če bi tožnik nanjo pristal, bi stranka z interesom spremenila načrte gradnje ter prometne ureditve širšega območja gradnje in bi tudi prerazporedila finančna sredstva. Ker tožnik na ponudbo ni pristal, do navedenih sprememb ni prišlo. Zaradi kasneje spremenjenih okoliščin pa skrčenje zemljišča za stranko z interesom ni več izvedljivo. Še manj je zanjo izvedljivo in sprejemljivo skrčenje na 175 m2, kot to trdi tožnik. Trditve tožnika, da je sprememba načrta možna, da stranka z interesom razpolaga z drugim zemljiščem in da sprememba ni povezana z višjimi nadaljnjimi stroški, pa stranka z interesom označuje kot preveč splošne in poudarja, da niso podkrepljene z nikakršnimi dokazi, da bi jih bilo sploh mogoče obravnavati. Predvsem pa tožnik teh razlogov ni zatrjeval v postopku pred izdajo akta in tudi ni obrazložil, zakaj tega do sedaj ni storil. Tožnik v pripravljalni vlogi z dne 4. 6. 2010 navaja, da je navedba stranke z interesom, da so bili vsi pogovori med strankama doslej končani kot neuspešni, logična posledica dejstva, da želi stranka z interesom z dogovorom izsiliti od tožnika, da sklene z njo dogovor, ki je zanj škodljiv. Poudarja, da stranka z interesom popolnoma prezre dejstvo, da z razlastitvenim postopkom in vsemi postopki, ki izhajajo iz odločbe za razlastitev nepremičnine tožnika, posega v njegovo lastninsko pravico, torej v osnovno, z ustavo zagotovljeno pravico tožnika. Zaradi tega ni nepomembno, kolikšen del zemljišča, ki ga je tožnik odkupil po tržni ceni in ga je uporabljal dolga leta ter ga še vedno uporablja za dnevne potrebe svojega življenja in življenja svoje družine, bo v tem postopku razlaščenega. Očitek, da bi tožnik moral to navajati že v predhodnem postopku, je neutemeljen, saj v času vlaganja pritožbe stranka z interesom ni ponujala takšne možnosti oziroma ni pristajala na takšno rešitev. Prav tako ne drži, da je tožnikov predlog za potek povezovalne ceste po skrajnem južnem delu nepremičnine prepozen. Iz vseh pogovorov in dogovorov, ki tečejo med tožnikom in stranko z interesom, izhaja, da je načrte gradnje še vedno mogoče spremeniti po predlogu tožnika, enega izmed takih predlogov so ustrezni strokovnjaki tožnika tudi že izrisali. Tožnik ponovno poudarja, da ni res, da zmanjšanje obsega zemljišča, ki ga razlašča stranka z interesom, po njegovem predlogu ni izvedljivo, saj povsem drugače zatrjuje na dogovorih, ki potekajo med strankama.

V pripravljalni vlogi z dne 28. 6. 2010 stranka z interesom še navaja, da so med njo in tožnikom zamrla vsa pogajanja v smeri mirne rešitve spora. Dodaja še, da njenih konkretnih ponudb, podanih tožniku v času pogajanj, po izrecni zakonski določbi 309. a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zadevnem postopku ni dopustno uporabiti. Trditve tožnika v zadnji pripravljalni vlogi so po mnenju stranke z interesom preigravanje zanj sprejemljivih rešitev, pri čemer pa stranka z interesom ne pristane na nobeno od njih.

Tožba ni utemeljena.

Tožnik oporeka razlastitvi sporne nepremičnine parc. št. 2053/1 k.o. ... v izmeri 254 m2 in zatrjuje, da bi za izvedbo realizacije povezovalne ceste zadoščala manjša površina navedene parcele.

Med strankama ni sporno, da je bil razlastitveni postopek za razlastitev dela nepremičnine parc. št. 2053/1 k.o. ..., v izmeri cca 254 m2, uveden z odločbo Upravne enote Ljubljana, Izpostava Vič-Rudnik št. 352-116/2006-24 z dne 3. 12. 2007, ki je postala pravnomočna 20. 8. 2008. Z navedeno odločbo, s katero je bil razlastitveni postopek uveden, je bila torej ugotovljena javna korist za razlastitev dela parc. št. 2053/1 k.o. ..., in sicer v izmeri 254 m2. Obravnavana zadeva pa se nanaša le na dovolitev pripravljalnih del, in sicer parcelacijo nepremičnine parc. št. 2053/1 k.o. ... s predlagano izmero 254 m2, ki je predvidena za razlastitev, in sicer v skladu z določbo 101. člena ZUreP-1 (Uradni list RS, št. 110/02). Tako tožnik po presoji sodišča v tem postopku, ki se, kot že povedano, nanaša le na dovolitev parcelacije, pri čemer je površina nepremičnine, predvidena za parcelacijo, določena že z odločbo o uvedbi postopka razlastitve, ugovora, ki se nanaša na površino parcele, potrebne za namen razlastitve, ne more uspešno uveljavljati. Glede na tožbene navedbe pa sodišče dodaja, da v tožnikove pravice z navedeno odločbo še ni poseženo, čeprav je javni interes za razlastitev dela sporne nepremičnine v izmeri 254 m2 že ugotovljen. Kolikor bi se namreč v samem razlastitvenem postopku izkazalo, da za izgradnjo gospodarske javne infrastrukture – Zahodne ceste (povezovalne ceste), ki je predvidena z Odlokom o zazidalnem načrtu za območje urejanja VS 6/1 Dolgi most (Uradni list RS, št. 13/90), zadošča manjša površina te parcele, bi prišlo do izvedbe nove parcelacije.

Glede na povedano je bilo treba tožbo kot neutemeljeno zavrniti na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 do 62/10), saj je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter je odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Ker je sodišče tožbo zavrnilo, v skladu z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 vsaka stranka trpi svoje stroške postopka. Zato je bilo treba tožnikov zahtevek za povrnitev stroškov postopka zavrniti.

Pravni pouk temelji na določbi prvega odstavka 73. člena ZUS-1