Jedro

Tudi četrti odstavek 142. člena ZPP veže fikcijo vročitve na naslov dejanskega prebivališča (stanovanja).

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo toženčev predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti z dne 13.7.2012. 2. Zoper takšno odločitev je toženec vložil pravočasno pritožbo s katero uveljavlja, kot navaja, vse pritožbene razloge in višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni in klavzulo o pravnomočnosti in izvršljivosti razveljavi, podredno pa, da razveljavi izpodbijani sklep in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Sodišče je ugotovilo, da ima toženec stalno prijavljeno prebivališče na naslovu CSD na T 40, pri tem pa je splošno znano, da osebe na naslovih CSD ne prebivajo. Sodišče prve stopnje je samo ugotovilo, da dejanski naslov bivališča toženca ni bil poznan ne sodišču ne CSD. Sodišče bi zato moralo ravnati skladno s 4. točko drugega odstavka 82. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki določa, da sodišče postavi toženi stranki začasnega zastopnika, če je njeno prebivališče neznano, tožena stranka pa nima pooblaščenca. Vročitev, ki jo je opravilo sodišče po četrtem odstavku 142. člena ZPP je bila tako očitno nezakonita, glede na to, da je bilo sodišču jasno, da tožena stranka na tem naslovu ne prebiva in sodnega pisanja ne bo mogla prevzeti. Toženec je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi pošto, ki mu je bila namenjena, prejemal na naslovu, kjer je dejansko prebival, to je na Ž 6. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Vročanje je procesni institut, ki služi uresničevanju pravice do informacije kot predpogoja pravice do izjave v postopku. Namen vročanja je omogočiti in zagotoviti, da bo udeleženec postopka seznanjen s procesnimi dejanji nasprotne stranke in sodišča in da bo temu primerno lahko pripravil svojo obrambo. Ta namen lahko vročitev doseže le, če je dejansko zagotovljeno, da bo sodno pisanje prispelo do naslovnika (1). Po določbi prvega odstavka 142. člena ZPP se sodba vroča stranki osebno (neposredno). Razlogi varstva pravice (nasprotne stranke) do sodnega varstva in pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja lahko opravičijo razne oblike nadomestne vročitve in fikcije vročitve. Te so mogoče le ob predpostavki, da gre za vročanje na naslovu naslovnikovega dejanskega prebivališča (stanovanja), kar pa ni nujno isto kot formalno prijavljeno bivališče. Tudi četrti odstavek 142. člena ZPP veže fikcijo vročitve na naslov dejanskega prebivališča (stanovanja). Upravičen razlog za tak način vročanja je v tem, da temelji na realnem pričakovanju, da se bo naslovnik s sodnim pisanjem pravočasno seznanil in da mu bo s tem dejansko omogočeno, da uresniči pravico do izjave v postopku.

5. Sodišče prve stopnje temelji izpodbijano odločitev na določbi četrtega odstavka 142. člena ZPP. Zavrnitev toženčevega predloga za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti je utemeljilo na fikciji vročitve sodbe na formalno prijavljenem prebivališču (naslov CSD, T 40, L), čeprav iz poskusov vročanja sodbe in predhodnih vlog tožencu, navedb CSD iz poročila o opravljenem razgovoru in zaslišanja prvotožnice, na kar opozarja toženec v pritožbi, izhaja, da toženec nima dejanskega prebivališča na prijavljenem naslovu. Vročitve na ta naslov zato ni bilo mogoče šteti za uspešno. Če sodišče ne bi moglo ugotoviti dejanskega prebivališča toženca niti iz zaslišanja prvotožnice, bi moralo zahtevati sprožitev postopka ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča (8. člen Zakona o prijavi prebivališča, ZPPreb). Če bi bilo v tem postopku ugotovljeno dejansko prebivališče toženca, bi mu sodišče sodno pisanje vročalo na ta naslov. Če toženca ne bi bilo mogoče najti in bi bil zato izbrisan iz registra prebivalstva, bi sodišče na predlog tožeče stranke lahko postavilo začasnega zastopnika. Zaključek iz izpodbijanega sklepa, da je bila tožencu sodba vročena skladno s četrtim odstavkom 142. člena ZPP je tako napačen, zato je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).

6. V novem postopku bo moralo prvostopenjsko sodišče presoditi, ali so izpolnjeni pogoji za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti, ali pa je toženec kljub kršitvi pravil o vročanju sodbo prejel in v tem primeru ugotoviti čas vročitve.

(1) prim. odločba Ustavnega sodišča RS, U-I-279/08, tč. 9 – 11