Jedro

Obdolženec je enega od alternativno določenih znakov kaznivega dejanja prikrivanja izpolnil na območju Celja, zato ni mogoče trditi, da je bilo očitano kaznivo dejanje storjeno na neznanem kraju.

Izrek

Za odločanje o tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Celju.

Obrazložitev

A. 1. Zoper obdolženega D. E. je Okrožno državno tožilstvo v Slovenj Gradcu dne 15. 1. 2015 na Okrajno sodišče v Slovenj Gradec vložilo obtožni predlog zaradi očitka storitve kaznivega dejanja prikrivanja po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 217. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1).

2. Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu se je s sklepom I K 36156/2013 z dne 21. 1. 2015 izreklo za krajevno nepristojno v tej kazenski zadevi in po pravnomočnosti zadevo odstopilo krajevno pristojnemu Okrajnemu sodišču v Celju. V obrazložitvi sodišče pojasni, da je krajevno pristojno praviloma sodišče, na katerega območju je bilo kaznivo dejanje storjeno ali poskušano. Iz obravnavanega opisa obtožnega predloga pa izhaja, da je obdolženec storil kaznivo dejanje v Celju.

3. Okrajno sodišče v Celju v predlogu za odločitev o sporu o pristojnosti z dne 3. 3. 2015 navaja, da iz opisa dejanja, ki se očita obdolžencu, izhaja, da je v času od 8. 4. 2013 do 23. 5. 2013 pridobil in uporabljal osebni avto v neugotovljenem kraju. Če kraj storitve kaznivega dejanja ni znan, je pristojno sodišče, na območju katerega ima obdolženec stalno ali začasno prebivališče. V obravnavanem primeru kraj storitve očitanega kaznivega dejanja ni znan, zato se pristojnost določi po stalnem prebivališču, ki ga ima obdolženi D. E. na območju Okrajnega sodišča v Kamniku.

B.

4. Za odločanje o tej kazenski zadevi je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Celju.

5. Po določbi prvega odstavka 26. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je praviloma krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je bilo kaznivo dejanje storjeno ali poskušano. Če kraj storitve kaznivega dejanja ni znan ali če je ta kraj zunaj ozemlja Republike Slovenije, je, po določbi prvega odstavka 29. člena ZKP, pristojno sodišče, na katerega območju ima obdolženec stalno ali začasno prebivališče. 6. V obravnavani zadevi se obdolžencu očita, da je pridobil premično stvar večje vrednosti, za katero je vedel, da je bila pridobljena s kaznivim dejanjem tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1, s tem, da je v času od 8. 4. 2013 do 23. 5. 2013 v neugotovljenem kraju pridobil, ter dne 8. 4. 2013, v Celju, uporabljal osebni avtomobil, znamke Škoda Octavia, reg. št. SG ..., last družbe V. d.o.o., v vrednosti 7.000,00 EUR, katerega je neznani storilec predhodno pridobil s kaznivim dejanjem tatvine tako, da ga je v času od 19.00 ure dne 8. 4. 2013 do 6.30 ure dne 9. 4. 2013 vzel na parkirišču stanovanjske hiše na naslovu ..., Mežica, pri tem pa je vedel, da je bil osebni avto pridobljen s kaznivim dejanjem, saj ga je sam pridobil od osebe, katera ni bila lastnik osebnega vozila, na osebno vozilo je namestil registrske tablice, katere so bile odtujene ter dne 23. 5. 2013 z avtomobilom bežal pred policijsko patruljo.

7. Kaznivo dejanje prikrivanja po prvem odstavku 217. člena KZ-1 stori, kdor premično ali nepremično stvar, za katero ve, da je bila pridobljena s kaznivim dejanjem, kupi, sprejme v zastavo, si jo kako drugače pridobi, prikrije ali razpeča. V obravnavanem primeru iz obtožnega predloga izhaja, da je obdolženec osebno vozilo od storilca res pridobil na neznanem kraju, iz nadaljnjega opisa dejanja pa je razviden očitek, da je obdolženec osebno vozilo uporabljal v Celju, kjer je z odtujenimi registrskimi tablicami dne 23. 5. 2013 bežal pred policijsko patruljo. V obravnavanem primeru je obdolženec enega od alternativno določenih znakov kaznivega dejanja prikrivanja izpolnil na območju Celja, zato ni mogoče pritrditi razlogom Okrajnega sodišča v Celju, da je bilo očitano kaznivo dejanje storjeno na neznanem kraju.

8. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 26. člena ZKP odločilo, da je za odločanje v obravnavani kazenski zadevi krajevno pristojno Okrajno sodišče v Celju.