Jedro

Tožba za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj je tožba z dvočlenskim tožbenim zahtevkom oblikovalne in dajatvene narave.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženec dolžan dopustiti, da tožnik svojo terjatev do dolžnika I., s. p., v višini 40.187,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 12. 2010 dalje do plačila poplača iz njemu lastne polovice parc. št. 393/1, 393/9, 396/1 in 396/2, vse k. o. ...

2. Sodišče druge stopnje je toženčevi pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo tako spremenilo, da je tožbeni zahtevek zavrnilo.

3. Zoper to sodbo je tožnik vložil revizijo, v kateri uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo tako spremeni, da potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Napačno je stališče sodišča druge stopnje, da mora stranka v primeru, ko pravnega razmerja ni mogoče spremeniti z enostransko izjavo volje in je zato odločanje o tem preneseno na sodišče, svoj interes za preoblikovanje razmerja uveljavljati z oblikovalno tožbo. Jasno je, da se z ugoditvijo tožbenemu zahtevku pravno razmerje med tožencem in I. F. ne spreminja; Prodajna pogodba z dne 7. 7. 2010 ostane še naprej v veljavi. Sklicevanje pritožbenega sodišča na sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 521/2000 je neutemeljeno, saj je vsebinsko tako različna od konkretne zadeve, da ju sploh ni moč primerjati. Nanaša se namreč na odpoved najemne pogodbe po Stanovanjskem zakonu (SZ). Tudi utemeljevanje izpodbijane odločitve z 260. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) je napačno. Ta določba ne nalaga obveznosti postavljanja oblikovalnega zahtevka, temveč govori zgolj o posledicah ugoditve (dajatvenemu) zahtevku. Samo tako je mogoče razumeti njen naslov in besedilo. Učinek uspešnega izpodbijanja je, da pravno dejanje izgubi učinek proti tožniku v potrebnem obsegu. To so zakonske posledice uspešnega izpodbijanja, zato ni potrebna nobena oblikovalna tožba, še manj pa je treba „najprej odpraviti pravno podlago, na podlagi katere je toženec postal lastnik“, kot navaja pritožbeno sodišče. Pri izpodbijanju dolžnikovih pravnih dejanj gre za čisto dajatveno tožbo in sodbo, o načinu izpodbijanja in vsebini tožbenega zahtevka pa OZ govori v členih 255 do 259. Tudi v Komentarju OZ (2. knjiga, str. 270) je zapisano, da je sodba dajatvena in nima konstitutivnih učinkov. Po mnenju tožnika že iz sodbe sodišča prve stopnje samoumevno izhaja, da z ugoditvijo zahtevku Prodajna pogodba z dne 7. 7. 2010 izgubi učinek proti njemu, in sicer za toliko, kolikor je potrebno za izpolnitev njegovih terjatev.

4. Revizija je bila vročena tožencu, ki nanjo ni odgovoril. 5. Revizija ni utemeljena.

6. Vrhovno sodišče uvodoma opozarja, da v skladu s prvim odstavkom 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (ter ustrezno konkretizirani in argumentirani). V konkretnem primeru revident uveljavlja izključno revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava, in sicer zgolj v zvezi s pravnim vprašanjem pravilnega oblikovanja zahtevka tožbe za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj ( actio

Pauliana ). Vrhovno sodišče je že jasno zavzelo in podrobneje obrazložilo stališče, da je tožba za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj tožba z dvočlenskim tožbenim zahtevkom oblikovalne in dajatvene narave. V skladu z določilom 260. člena OZ namreč postane izpodbijano pravno dejanje brez učinka proti upniku (v obsegu, ki je potreben za izpolnitev njegove terjatve) šele v posledici ugoditve izpodbojnemu zahtevku. To pomeni, da se izpodbojna pravica lahko uveljavlja samo sodno in jo je tako treba uresničiti z oblikovalnim tožbenim zahtevkom. Dajatveni zahtevek postane (vsaj delno) utemeljen šele z ugoditvijo oblikovalnemu izpodbojnemu zahtevku, saj ima šele izguba učinka izpodbitega pravnega dejanja proti upniku za posledico obveznost toženca dopustiti poplačilo iz premoženja, ki je predmet tega dejanja. Izpodbojnost pravnega dejanja torej ni zgolj pravna podlaga za uveljavljanje dajatvenega zahtevka, zato je tožba za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj zgolj z dajatvenim zahtevkom, kakršna je tudi konkretna, nesklepčna.(1) Grajano odločilno materialnopravno stališče sodišča druge stopnje je torej (kljub njegovemu neustreznemu sklicevanju na sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 521/2000 z dne 19. 4. 2001) v bistvenem pravilno, revizijske navedbe pa so neutemeljene.

7. Uveljavljani revizijski razlogi niso podani, zato je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo in z njo priglašene stroške zavrnilo.

Op. št. (1): Primerjaj sklep II Ips 141/2010 z dne 7. 11. 2013, v katerem je Vrhovno sodišče opozorilo tudi na nasprotno stališče M. Juharta v Juhart, M., Plavšak, N. (rd.)., Obligacijski zakonik s komentarjem, splošni del, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 268.