Jedro

Določili 62. in 154. člena CZ dajeta carinskim organom pooblastilo, da naknadno, to je po prepustitvi blaga deklarantu, preverijo carinske deklaracije in, če je potrebno, naknadno obračunajo carinski dolg. Zato tožeča stranka z ugovorom, da je carinski delavec pri vseh 27 uvozih pregledal predmetno blago in ga kot pravilno uvrščenega v carinsko tarifo sprostil v prost promet, ne more uspeti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Carinarnice A z dne 3. 2. 1999, s katero je prvostopni organ deklarantu, družbi AAA d.d. iz A, naknadno naložil plačilo carinskega dolga v višini 62.313 SIT za blago - dve paleti strešne pocinkane jeklene kritine iz tarifne št. 7326 90 600 Kombinirane nomenklature carinske tarife (dalje KNCT, objavljena v Uredbi o kombinirani nomenklaturi carinske tarife s carinsko tarifo - prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 77/97), ki jo je uvozil po uvozni carinski deklaraciji (ECL) št. K4-2253 z dne 13. 5. 1998 za tožečo stranko. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je predmetno blago deklarant prijavil v tarifno oznako 7210 49 900 KNCT. Na podlagi določb 62. člena Carinskega zakona (Uradni list RS, št. 1/95 in 28/95, dalje CZ) pa je prvostopni carinski organ, ob prisotnosti direktorja tožeče stranke in zastopnika deklaranta, izvedel naknadno kontrolo dokumentacije in preveril pravilno uvrščanje tega blaga, uvoženega v obdobju med 4. 3. 1998 in 28. 10. 1998 po KNCT. O ugotovitvah kontrole je bil sestavljen zapisnik z dne 6. 1. 1999, iz katerega izhaja, da je zadevna strešna kritina izdelana iz 0,5 mm debele valjane jeklene pločevine, vroče cinkana, na to površino pa je z obeh strani nanešen antikorozivni premaz, površina strešnika je posuta z naravnim kremenčevim peskom, na koncu pa je dodan še zaključni barvni sloj, da imajo strešniki po prospektu proizvajalca dimenzije 1707 mm x 376 mm, da so na obeh koncih ukrivljeni in izdelani za uporabo v gradbeništvu. Z zaključkom prvostopnega organa, ki je predmetno blago uvrstil v tarifno številko 7326 90 600 KNCT, se tožena stranka strinja in meni, da je ravnal pravilno, ko je s prvostopno odločbo naknadno obračunal carinski dolg. Pri tem navaja, da je pri uvrščanju blaga po KNCT treba upoštevati Temeljna pravila za njeno uporabo ter splošne in dodatne opombe, ki so navedene na začetku poglavij KNCT. Temeljno pravilo št. 1 določa, da so naslovi oddelkov, poglavij in podpoglavij podani zato, da se je pri uvrščanju lažje znajti. Zaradi pravnih razlogov uvrščanje poteka po poimenovanjih tarifnih številk in opombah k ustreznim oddelkom in poglavjem in po nadalje opisanih pravilih, če niso v nasprotju z vsebino teh tarifnih številk in opomb. Po Temeljnem pravilu št. 6 pa se iz pravnih razlogov proizvodi uvrščajo v tarifne podštevilke v okviru ene tarifne številke po poimenovanjih teh tarifnih podštevilk in morebitnih opombah k tem tarifnim podštevilkam ter po teh pravilih, pri čemer pa velja, da se tarifne podštevilke lahko primerjajo samo na isti ravni razčlenitve. To pravilo velja tudi za opombe k oddelkom in poglavjem, če sobesedilo ne predpisuje drugače. To pomeni, da se obravnavani izdelki uvrščajo najprej v tarifno številko 7326 "drugi železni ali jekleni izdelki" in nato v njeno podštevilko 7326 90 "drugi", kamor spadajo med drugimi izdelki tudi nemehanični ventilatorji, žlebovi, kljuke in podobni izdelki, ki se uporabljajo v gradbeništvu, kar za strešno kritino nedvomno velja. Pri tem tožena stranka kot neutemeljeno zavrača pritožbeno trditev, da carinarnica obravnavane izdelke nepravilno uvršča med odkovke in stiskance brez nadaljnje obdelave, čeprav so obdelani na prej opisan način. Pojasnjuje, da ima tarifna številka 7326 več podštevilk, ki so na isti ravni razčlenitve. Prva na tem nivoju podštevilk nosi naslov "odkovki in stiskanci, brez nadaljnje obdelave", zadnja na istem nivoju pa je podštevilka 7326 90 "drugi", kamor spadajo po oceni tožene stranke tudi obravnavani izdelki. To pa pomeni, da so prej navedeni odkovki in stiskanci res brez nadaljnje obdelave, vendar pa te lastnosti ne veljajo tudi za podštevilko 7326 90, ki ne spada na nivo, ki zajema odkovke in stiskance brez nadaljnje obdelave, temveč je to samostojna podštevilka. Citira še opombo št. 1 (k) k 72. poglavju KNCT in zaključuje, da obravnavani izdelek ne ustreza izdelkom, zajetim v tarifni oznaki 7210 49 900 tako po dimenzijah, ki so tam določene (gre za izdelke širine 600 mm in več, uvoženi izdelek pa ima mere 1707 x 376 mm) in po oblikovanju, saj je na obeh koncih ukrivljen, pa tudi zato, ker je z nadaljnjo obdelavo (cinkanjem, barvanjem in namestitvijo protidrsne obloge) dobil značaj izdelka iz druge tarifne oznake in ker se ga uporablja v gradbeništvu, kar izhaja iz imena blaga iz tarifne oznake 7326 90 600. Pritožbeno navedbo, da strešnik ni končni izdelek, ker nima lukenj za pritrditev, tožena stranka zavrača kot neutemeljeno in navaja, da mu značaj končnega izdelka daje nadaljnja obdelava, ki omogoča, da izdelka ob uporabi ni treba oblikovati ali kako drugače dodelovati, temveč se ga direktno namesti na streho. Dopis proizvajalca iz Južnoafriške republike o uvrščanju izdelka pa ocenjuje kot neobvezujočo informacijo, saj tuji proizvajalec ni institucija, ki bi lahko izdajala uradna in za slovensko carinsko službo zavezujoča potrdila.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da na pripombe, ki jih je dala na zapisnik o naknadnem preverjanju pravilnosti razvrščanja blaga, carinski organ ni odgovoril niti jih ni upošteval pri izdaji prvostopne odločbe. Tožena stranka pa ni upoštevala pritožbenih razlogov. Pravi, da je njeno blago ob upoštevanju Harmoniziranega sistema uvrščeno v tarifno oznako 7326.90 - drugi izdelki, kjer so pod točko 1 resnično omenjeni strešniki. Vendar pa iz komentarja k tarifnima podštevilkama 7326.11 in 7326.19 izhaja, da ti strešniki ne smejo biti nadalje obdelani, kajti od vseh izdelkov, ki so razvrščeni v tarifno številko 7326, smejo biti nadalje obdelani le izdelki iz tarifnih podštevilk 7326.11 in 7326.19 (stran 1157 Harmoniziranega sistema). Plošča, ki jo uvaža, pa je antikorozivno zaščitena ter kot taka nima izvrtanih lukenj in še ni sposobna za montažo na streho. Tudi iz poročila Republiškega zavoda za gradbeništvo z dne 14. 2. 1997 je razvidno, da so predmetne štiri oblike profilirane kritine, vključno z raznimi zaključki, izdelane iz vroče pocinkane pločevine debeline 0,5 mm, da je kritina zaščitena na obeh straneh s protikorozijskim premazom, na čelni strani dodatno z epoksi smolo in kremenčevim granulatom ter zaključnim premazom v sedmih niansah. Tožeča stranka pa tudi ne razume, kako je lahko carinik pri 27 uvozih, kolikor jih je opravila med 4. 3. 1998 in 28. 10. 1998, spregledal pravilno uvrstitev v carinsko tarifo. Vsi ti uvozi so bili opravljeni v rednem (ne v skrajšanem) postopku carinjenja, kar pomeni, da je carinik moral pregledati blago, ki je bilo v vseh 27 primerih pravilno uvrščeno v carinsko tarifo, saj je bilo sproščeno v prost promet. Pravi še, da je do 4. 3. 1998 pri uvozu enakih izdelkov uporabljala tarifno številko 7308 90 590, po kateri je plačevala 10% carinske dajatve, po tem datumu pa je začela uporabljati tarifno številko 7210 49 900, po kateri ni bilo carinskih dajatev, zato je znižala prodajne cene. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in odloči, da je tožena stranka tožeči stranki dolžna vrniti nezakonito zaračunane carinske dajatve z zamudnimi obrestmi od dneva plačila carinskih dajatev do vračila, podrejeno pa, da sodišče izpodbijano odločbo razveljavi (pravilno: odpravi) in zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek, ter da toženi stranki naloži, da je tožeči stranki dolžna povrniti stroške postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in sodišču predlaga zavrnitev tožbe.

Državno pravobranilstvo kot zastopnik javnega interesa udeležbe v tem postopku ni priglasilo.

Tožba ni utemeljena.

Po drugem odstavku 62. člena CZ lahko carinski organ tudi po prepustitvi blaga deklarantu, do poteka rokov iz 9. člena tega zakona, zaradi preverjanja točnosti podatkov v deklaraciji, naknadno pregleda komercialne, tehnološke in druge dokumente in podatke, ki se nanašajo na uvozne ali izvozne postopke v zvezi s tem blagom ali na kasnejše komercialne postopke v zvezi s tem blagom. Ti postopki se lahko izvedejo v prostorih deklaranta ali druge osebe, ki je neposredno ali posredno poslovno vključena v omenjene operacije ali v prostorih katerekoli druge osebe, ki poseduje omenjene podatke in dokumente v poslovne namene. Carinski organ lahko prav tako pregleda blago, če je to še vedno mogoče. V skladu s citiranim določilom je prvostopni carinski organ opravil naknadno preverjanje pravilnosti razvrstitve blaga - strešne pocinkane jeklene kritine, izdelane iz valovite pocinkane pločevine, prekrite s kremenčevim granulatom, ki je bilo uvoženo tudi s predmetno ECL, in o tem sestavil zapisnik z dne 6. 1. 1999. Ker je ugotovil, da je obravnavano blago v ECL nepravilno uvrščeno v tarifno številko 7210 49 900 KNCT "ploščati valjani izdelki iz železa ali nelegiranega jekla, širine 600 mm ali več, platirani ali prevlečeni; drugače platirani prevlečeni s cinkom; drugi" namesto v tarifno številko 7326 90 600 KNCT "drugi železni ali jekleni izdelki; drugi; nemehanični ventilatorji, žlebovi, kljuke in podobni izdelki, ki se uporabljajo v gradbeništvu", kot bi bilo po njegovem mnenju pravilno, je ob upoštevanju določila točke c) prvega odstavka 154. člena CZ naknadno obračunal carinski dolg. Navedeni določili dajeta torej carinskim organom pooblastilo, da naknadno, to je po prepustitvi blaga deklarantu, preverijo carinske deklaracije in, če je potrebno, naknadno obračunajo carinski dolg. Zato tožeča stranka z ugovorom, da je carinski delavec pri vseh 27 uvozih pregledal predmetno blago in ga kot pravilno uvrščenega v carinsko tarifo sprostil v prost promet, ne more uspeti.

Glede same uvrstitve predmetnega blaga v KNCT pa je že tožena stranka podala pravilne razloge za svojo odločitev in za zavrnitev pritožbenih ugovorov, ki jih tožeča stranka ponavlja v tožbi, in se pri tem tudi sklicevala na ustrezna določila Uredbe o kombinirani nomenklaturi carinske tarife s carinsko tarifo (Uradni list RS, št. 77/97), zato se razlogom izpodbijane odločbe sodišče pridružuje in jih na tem mestu ne ponavlja (drugi odstavek 67. člena Zakona o upravnem sporu - Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00, dalje ZUS). Dodaja pa, da sam opis v obravnavani zadevi uvoženega blaga niti ni sporen, obe stranki se namreč strinjata s tem, da je predmetno blago izdelano iz valjane jeklene pločevine, vroče cinkano, antikorozivno zaščiteno, posuto z naravnim kremenčevim peskom in zaključno premazano. Navedeno pa tudi po presoji sodišča pomeni, da je to blago nadalje obdelano in da je s tem dobilo značaj izdelka iz druge tarifne številke, in sicer tarifne številke 7326 "drugi železni ali jekleni izdelki", podštevilke 90 "drugi" in 600 "nemehanični ventilatorji, žlebovi, kljuke in podobni izdelki, ki se uporabljajo v gradbeništvu". Pri tožbeni trditvi, da blago iz te tarifne številke ne sme biti dalje obdelano, tožeča stranka spregleda, da ne smejo biti obdelani le izdelki iz tarifnih podštevilk 7326 11 in 7326 19 "odkovki in stiskanci, brez nadaljnje obdelave", ostali izdelki iz tarifne številke 7326, torej tudi izdelki iz tarifne podštevilke 7326 90, kamor po presoji sodišča sodi predmetno blago, pa so lahko nadalje obdelani. Komentar k tarifnima podštevilkama 7326 11 in 7326 19, na katerega se sklicuje v tožbi, pa tožeča stranka razume napačno. Le-ta namreč določa kakšnim obdelavnim postopkom ali površinski obdelavi so lahko izdelki iz teh dveh tarifnih podštevilk izpostavljeni kljub temu, da glede na dikcijo samega imena podštevilk ne smejo biti nadalje obdelani. To pa, kot že povedano, ne velja za tarifno podštevilko 7326 90. Pri tem pa je treba poudariti, da je bil komentar, na katerega se tudi sklicuje tožeča stranka, sprejet v naš pravni red šele v l. 1999 (Navodila za uvrščanje blaga v kombinirano nomenklaturo, Uradni list RS, št. 77/99), zato ga kot pravne podlage za uvrščanje blaga v KNCT v času upravnega odločanja (še) ni bilo mogoče uporabiti.

Trditve tožbe, da niti prvostopni niti drugostopni organ nista upoštevala njenih navedb, pa so prav tako brez podlage. Prvostopni organ je namreč pripombe, ki jih je tožeča stranka dala na zapisnik, zavrnil s tem, ko je navedel, da le-te ne vplivajo na zapisniške ugotovitve. Pa tudi tožena stranka je v izpodbijani odločbi presodila vse pritožbene navedbe, kar zahteva drugi odstavek 245. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86), ki je bil v uporabi v času odločanja prvostopnega organa.

Ker je po povedanem odločitev tožene stranke pravilna, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS zavrnilo. Hkrati s tožbo je sodišče zavrnilo tudi zahtevo tožeče stranke za povrnitev stroška postopka, in sicer na podlagi 3. odstavka 23. člena ZUS, po katerem tedaj, kadar sodišče odloča v upravnem sporu le o zakonitosti izpodbijane odločbe, tako kot je odločalo tudi v obravnavanem primeru, nosi vsaka stranka svoje stroške postopka sama.