Jedro

Cilj in smisel izvršilnega postopka je poplačilo upnika, tega pa s tem izvršilnim sredstvom - prodajo premičnin, ni mogoče doseči in je (delna) ustavitev izvršbe lahko tudi posledica nemožnosti izvršitve upnikove terjatve v stadiju oprave izvršbe z določenim sredstvom izvršbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se v tej izvršilni zadevi izvršba na dolžnikove premičnine ustavi. Tako je odločilo, ker je upnika pozvalo, da v roku 60 dni sporoči naslov dolžnika, na katerem bo mogoče opraviti rubež, a upnik zahtevanih podatkov ni sporočil. Upnik se je zoper sklep pritožil. Meni, da ni pravilen, sporočil je namreč v roku pravilen naslov dolžnika, sklep je namreč prejel dne 13.10.2005 in je v roku 60 dni, to je 24.11.2005 sodišču poslal naslov dolžnika (priloga kopija UE), ki ga je pridobil od UE I. Pritožba ni utemeljena.

Iz podatkov spisa sledi, da je izvršitelj poskušal opraviti rubež dne 20.10.2005, na naslovu, ki ga je posredoval upnik, to je v I. in ugotovil, da na danem naslovu dolžnik ne živi, preselil naj bi se v tujino, in sicer novembra 2004 ter v stanovanju živijo tretje osebe, zato rubeža ni opravil. Sodišče prve stopnje je zato upnika pozvalo, da sporoči sodišču naslov dolžnika, na katerem bi bilo mogoče opraviti rubež, upnik pa je sodišče ponovno obvestil, da je dolžnikov naslov, kjer ima dolžnik prijavljeno stalno prebivališče, kot to izhaja iz podatkov registra prebivalstva, I., ter priložil kopijo dopisa UE I. z dne 22.11.2005, iz katerega izhaja, da ima dolžnik prijavljeno stalno prebivališče na naslovu I. Po oceni pritožbenega sodišča zgolj dejstvo, da je kot naslov dolžnika v registru prebivalstva še vedno vpisan naslov, na katerem dolžnik že več kot leto dni ne živi, ne more vplivati na pravilnost odločitve o ustavitvi izvršbe glede premičnin, saj če dolžnik na danem naslovu ne živi, ter so v stanovanju tretji, izvršbe na premičnine zaradi dejanskih ovir ni mogoče opraviti, in pritožba ne negira ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da se na edinem posredovanem naslovu, ki je upniku in sodišču znan, dolžnik ne nahaja ter v stanovanju živijo tretje osebe. Odločitev o ustavitvi izvršbe na premičnine je zato pravilna (ne glede na napačno sklicevanje sodišča prve stopnje na določbo 88. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, saj ne gre za neuspešen rubež, pač pa ta niti opravljen ni bil), saj je zaradi dejanskih ovir ni mogoče opraviti. Cilj in smisel izvršilnega postopka je namreč poplačilo upnika, tega pa s tem izvršilnim sredstvom - prodajo premičnin, ni mogoče doseči, in je (delna) ustavitev izvršbe lahko tudi posledica nemožnosti izvršitve upnikove terjatve v stadiju oprave izvršbe z določenim sredstvom izvršbe. Ker pritožbeno sodišče tudi pri uradnem preizkusu sklepa (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) ni našlo kršitev, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep prvostopenjskega sodišča (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).