Jedro

Zgolj zato, ker je sodišče del tožbe, ki se nanaša na zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega zavrglo zaradi tega, ker tožba ni bila vložena v roku, ki ga določa zakon, ni prišlo do spremembe pravne narave reparacijskega dela tožbenega zahtevka. Še vedno gre za spor o pravicah iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, zato je za tak spor v skladu s točko b. prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 pristojno delovno sodišče.

Izrek

Za odločanje v tem sporu je pristojno Delovno sodišče v Celju.

Obrazložitev

1. Tožnica je s tožbo, vloženo na Delovno sodišče v Celju, zahtevala, da sodišče v okviru odločanja o predhodnem vprašanju ugotovi obstoj delovnega razmerja od 1. 9. 2013 do 31. 12. 2016 in toženi stranki naloži, da tožnici za navedeno obdobje plača odškodnino v znesku neobračunanih delov bruto plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja; ji plača premalo izplačane neto zneske za odobje od decembra 2015 do junija 2016 in od septembra 2016 do novembra 2016 v skupnem znesku 1.100,00 EUR ter odškodnino v višini razlike med predpisano višino minimalne plače za v izreku navedene mesece in dejanskimi izplačili v teh mesecih, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih zneskov.

2. Delovno sodišče v Celju je s sklepom Pd 146/2017 dne 25. 8. 2017 zavrglo tožbo v delu, s katerim je tožnica zahtevala ugotovitev obstoja delovnega razmerja za čas od 1. 9. 2013 do 31. 12. 2016. Glede preostalega dela tožbenega zahtevka se je izreklo za stvarno nepristojno in sklenilo, da bo po pravnomočnosti tega sklepa tožbo v tem delu odstopilo Okrožnemu sodišču v Slovenj Gradcu, kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču. 3. Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu pristojnosti ni sprejelo in je 16. 3. 2018 predlagalo, da Vrhovno sodišče odloči v sporu o pristojnosti. Navaja, da iz navedb v tožbi izhaja, da glavni tožbeni zahtevek za obračun in plačilo dela bruto plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja, pripadajočih davkov in prispevkov, plačilo razlike neizplačane neto plače in plačilo razlik med predpisano višino minimalne plače in dejanskimi izplačili temelji na trditvi, da je med strankama obstajalo delovno razmerje, čeprav nista sklenili pogodbe o zaposlitvi. Dejanska podlaga tožbe so tako trditve o dejanskem obstoju delovnega razmerja. Okoliščina, da je bil del tožbe zavržen, ne spremeni pravne in dejanske narave tožbe. Navedeno pomeni, da gre v tej zadevi za individualni delovni spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem v smislu določbe točke b. prvega odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami).

4. Za odločanje v tem sporu je pristojno Delovno sodišče v Celju.

5. Delovno sodišče je kot specializirano sodišče pristojno za odločanje le v tistih sporih, za katere je tako izrecno določeno z zakonom. V skladu s točko b. prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, je Delovno sodišče med drugim pristojno tudi za odločanje v individualnih delovnih sporih o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi predniki. Zahtevek za plačilo odškodnine v višini bruto plač, izplačilo premalo izplačanih neto plač ter plačilo razlike med dejansko izvršenimi izplačili in minimalno plačo, temelji na trditvi tožnice, da je med strankama dejansko obstajalo delovno razmerje, čeprav formalno ni bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Tožnica je zato tudi zahtevala, da sodišče v okviru odločanja o predhodnem vprašanju ugotovi obstoj delovnega razmerja za sporno obdobje.

6. Zgolj zato, ker je sodišče del tožbe, ki se nanaša na zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega zavrglo zaradi tega, ker tožba ni bila vložena v roku, ki ga določa zakon, ni prišlo do spremembe pravne narave reparacijskega dela tožbenega zahtevka. Še vedno gre za spor o pravicah iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, zato je za tak spor v skladu s točko b. prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 pristojno delovno sodišče. 7. Glede na vse navedeno, je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP odločilo, da je za nadaljnjo odločanje v tej zadevi, tudi glede preostalega dela tožbe, ki ni bil zavržen, pristojno Delovno sodišče v Celju.