Jedro

Okoliščine, da je nasprotni udeleženec sin sodnice, ki je zaposlena na kazenskem oddelku tega sodišča, s sodniki oddelka za družinsko sodstvo, ki bi odločali o zadevi, se pozna in z njimi sodeluje, ter da utegne biti v postopku predlagana za pričo, utemeljujejo delegacijo pristojnosti.

Izrek

Za odločanje v zadevi se določi Okrožno sodišče v Kranju.

Obrazložitev

1. V nepravdnem postopku zaradi zaupanja otroka udeležencev v varstvo in vzgojo, določitve stikov in plačevanja preživnine, ki se na podlagi sklepa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I R 55/2020 z dne 12. 3. 2020 o delegaciji pristojnosti vodi pred Okrožnim sodiščem v Kranju pod opr. št. II N 161/2020, je predlagateljica vložila predlog za določitev ukrepov po 19. členu Zakona o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND). Okrožno sodišče v Kranju je predlog vpisalo kot novo nepravdno zadevo pod opr. št. V N 154/2021 ter s sklepom z dne 14. 4. 2021 sklenilo, da ni krajevno pristojno za odločanje v tej zadevi in da bo ta po pravnomočnosti sklepa odstopljena v reševanje stvarno in krajevno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Zadeva je bila tako 21. 4. 2021 odstopljena v reševanje Okrožnemu sodišču v Ljubljani, ki jo je prejelo 28. 4. 2021 in jo vpisalo pod opr. št. V N 618/2021 ter še istega dne sprožilo spor o pristojnosti pri Višjem sodišču v Ljubljani. To je dne 3. 5. 2021 sklenilo, da je Okrožno sodišče v Ljubljani stvarno in krajevno pristojno za odločanje o predlogu predlagateljice zaradi določitve ukrepov po ZPND.

2. Okrožno sodišče v Ljubljani je nato dne 11. 5. 2021 pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije podalo predlog, naj v skladu s 67. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) določi drugo stvarno pristojno sodišče za odločanje v zadevi. Navaja, da je nasprotni udeleženec A. A. sin B. B., ki opravlja sodniško funkcijo na kazenskem oddelku Okrožnega sodišča v Ljubljani, pri čemer je glede na očitke v predlogu za določitev ukrepov po ZPND moč pričakovati, da bo tudi v tem postopku predlagana za pričo. Sodniki Okrožnega sodišča v Ljubljani se med seboj poznajo in sodelujejo. Sodniki oddelka za družinsko sodstvo sodelujejo s sodniki kazenskega oddelka v okviru dežurstev kot člani zunajrazpravnih senatov ter pri sojenju v petčlanskih senatih. Izpostavljeno bi lahko vzbudilo dvom v nepristranskost sojenja. Videza nepristranskosti v konkretnem primeru ne bi bilo mogoče zagotoviti z uporabo ustreznih institutov (izločitev sodnika po 70. členu ZPP) ali z ustrezno organizacijo dela, saj obstaja med vsemi sodnicami družinskega oddelka Okrožnega sodišča v Ljubljani in materjo nasprotnega udeleženca določena (najmanj objektivna) povezanost. 3. Predlog je utemeljen.

4. Po 67. členu ZPP lahko Vrhovno sodišče Republike Slovenije na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Delegacija pristojnosti je torej v prvi vrstni namenjena zagotavljanju smotrnosti, vendar je izjemoma, kot „drug tehten razlog“, mogoče upoštevati tudi dvom v tako imenovano objektivno nepristranskost sodišča. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja namreč ni pomembno zgolj to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora to odražati tudi navzven.

5. V obravnavani zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani je nasprotni udeleženec sin sodnice, ki je zaposlena na kazenskem oddelku tega sodišča, s sodniki oddelka za družinsko sodstvo, ki bodo odločali o zadevi, se pozna in z njimi sodeluje, poleg tega pa obstaja tudi možnost, da bo predlagana za pričo. Navedene okoliščine po presoji Vrhovnega sodišča utemeljujejo delegacijo pristojnosti, saj bi sicer lahko bil prizadet videz nepristranskosti sojenja, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.1 Vrhovno sodišče je zato predlogu ugodilo in odločilo, da se za odločanje v tej zadevi določi Okrožno sodišče v Kranju.

1 Npr. sklepi Vrhovnega sodišča RS v zadevah I R 20/2017 z dne 16. 3. 2017, I R 57/2017 z dne 11. 5. 2017 in I R 57/2020 z dne 12. 3. 2020.