Jedro

Iz medicinske dokumentacije ne izhaja takšno zdravstveno stanje, da tožnica svojega dela astrologinje v astrološki posvetovalnici ne bi mogla opravljati v skrajšanem delovnem času po odločbi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zato je tožbeni zahtevek, da se ji prizna bolniški stalež neutemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, da se odpravita odločbi toženca z dne 21. 6. 2012 in z dne 18. 5. 2012 v delu, da je tožnica od 1. 6. 2012 dalje zmožna za delo in da se ugotovi, da je bila tožnica začasno nezmožna za delo od 1. 6. 2012 do 13. 11. 2012 zaradi bolezni ter sklenilo, da tožnica krije svoje stroške postopka sama.

Zoper sodbo se pravočasno pritožuje tožnica zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišče se je v svoji sodbi oprlo samo na tista dejstva, ki jih tožnica izpodbija in zahteva sodni preizkus, ne da bi pri tem imelo medicinsko znanje in bi moralo zaradi tega angažirati sodnega izvedenca. Zavrnitev tega dokaza, skupaj z opustitvijo pribave njenega zdravstvenega kartona, pomeni za tožnico bistveno kršitev določb postopka in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Le s pomočjo izvedbe teh dokazov bo mogoče izdati pravilno in zakonito sodbo. Osebna zdravnica dr. A.A. je v socialnem sporu, ki teče pod opr. št. Ps 1899/2010 izpovedala, da ima tožnica okrog 15 diagnoz, enkrat je v ospredju ena, drugič druga bolezen. Nobena bolezen v izpodbijani sodbi ni ugotovljena, še manj pa navedene posledice, ampak se sodba le na splošno sklicuje na medicinsko dokumentacijo, kar pa je premalo.

Toženka je podala odgovor na pritožbo v katerem navaja, da je tožnica na naroku dne 13. 11. 2012 sama izpovedala, da vodi predmetni spor zaradi težav s pljuči in da v mesecu maju in juniju posebnih težav s pljuči ni imela, pri specialistu tudi ni bila. Predložila je izvid pulmologinje z dne 17. 8. 2012 iz katerega je razvidno, da tožnica invazivno diagnostiko zavrača, na naročeni pregled ob zadnji kontroli ni prišla. Tožnica prav tako zavrača pregled pri psihiatru, od terapij pa prejema Kreon za slinavko, Cymbalto proti bolečinam in zdravila za želodec. Tožnici je bila z odločbo ZPIZ z dne 3. 10. 2012 ponovno priznana III. kategorija invalidnosti na svojem delovnem mestu v skrajšanem delovnem času. Toženka meni, da gre predvsem za tožničine subjektivne navedbe in opise težav, ki jih klinično stanje v medicinski dokumentaciji ne potrjuje. V kolikor bi sodišče presojalo vse njene zdravstvene težave bi prekoračilo tožbeni zahtevek, saj tožnica izpodbija odločbe toženke zaradi slabšega stanja pljuč. Toženka meni, da je sodišče prve stopnje odločilo pravno in meritorno pravilno in da je potrebno tožničino pritožbo zavrniti.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, katere pritožbeno sodišče preizkuša po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih navaja tožnica v pritožbi.

Sodišče prve stopnje je v skladu z določbo 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji) preizkušalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe zdravstvene komisije tožene stranke z dne 21. 6. 2012, s katero se je kot neutemeljena zavrnila pritožba tožnice zoper odločbo imenovanega zdravnika z dne 18. 5. 2012. S slednjo je bilo odločeno, da je tožnica od 10. 5. 2012 do 31. 5. 2012 začasno nezmožna za delo zaradi bolezni od 1. 6. 2012 dalje pa zmožna za delo.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednje dejansko stanje. Tožnica je bila v bolniškem staležu od 10. 4. 2012 dalje. Izbrani osebni zdravnik je dne 7. 5. 2012 imenovanemu zdravniku podal predlog za podaljšanje bolniškega staleža, v katerem je navedel, da je tožnica psihično zelo oslabela, pregled pri psihiatru zavrača. Joče in bruha ob kosilu. Imenovani zdravnik je z odločbo z dne 18. 5. 2012 odločil, da tožnica od 10. 5. 2012 do 31. 5. 2012 za delo ni zmožna zaradi bolezni, od 1. 6. 2012 je za delo zmožna. Zdravstvena komisija, ki je zavrnila pritožbo tožnice, je upoštevala izvid pulmologa z dne 1. 3. 2012 iz katerega izhaja, da je telesna okvara zaradi okvare pljuč 25 %, da ni prizadetosti kardiovaskularnega sistema in je izmenjava plinov normalna. Upoštevala je tudi izvid pulmologa z dne 31. 1. 2012, da se je tožnici stanje umirilo, je stabilno in je enako kot pred poslabšanjem, ter izvid kirurga z dne 9. 2. 2012, ko je kirurg pri pregledu našel izrazito občutljivost v ledvenem mišičju. Tožnica je na obravnavi dne 13. 11. 2012 predložila dodaten izvid pulmologa z dne 17. 8. 2012, iz katerega pa ne izhaja, da tožnica od 1. 6. 2012 dalje ne bi bila zmožna za delo, saj je navedeno le, da veljajo navodila, dana ob zadnjem pregledu in je predvidena kontrola v oktobru 2012. Tožnica je kot priča izpovedala, da je njeno zdravstveno stanje ves čas enako, ima težave s pljuči, zaradi težav s slinavko jemlje Kreon, sicer pa je v protibolečinski ambulanti prejela zdravila. Ne zdravi se pri psihiatru, ker za to ni razloga, izrecno je izpovedala, da v mesecu maju ali juniju 2012 posebnih težav s pljuči oziroma drugih posebnih težav ni imela. Težave so bile takšne kot jih ima že ves čas. Od 31. 5. 2012 dalje ni mogla delati, ker se ves čas slabo počuti, je utrujena in ima slab spomin. Tožnica je z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije z dne 18. 9. 2008 razvrščena v III. kategorije invalidnosti, od 9. 7. 2008 dalje in ji je priznana pravica do dela na delovnem mestu, na katerega je razporejena, to je astrologinja v polovičnem delovnem času. Tožnica ima registrirano samostojno podjetništvo - astrološka posvetovalnica v okviru katere izdeluje astrološke karte, razlaga in interpretira o horoskopu ustno ali pisno, opravlja vsa administrativna opravila kot je fotokopiranje, obiskuje pošto, banko, DURS, opravlja tudi čiščenje pisarne. Njeno delo je pretežno sedeče delo.

Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da tožnica ob zaključku bolniškega staleža dne 1. 6. 2012 ni imela posebnih zdravstvenih težav, ki bi se nenadoma naknadno pojavile, da ni razpoložljive medicinske dokumentacije, ki bi izkazovala takšno stanje zaradi katerega tožnica od 1. 6. 2012 dalje ne bi bila zmožna za delo. Ni nepomembno, da tožnici po preteku 30 dni od zaključka bolniškega staleža s strani imenovanega zdravnika, bolniškega staleža ni odprl izbrani osebni zdravnik.

Pravno podlago za odločitev o predmetni zadevi predstavljajo določbe zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ; Ur. l. RS, št. 9/92 s spremembami) in določbe Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanje (POZZ; Ur. l. RS, št. 30/2003 s spremembami). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo v predmetni zadevi. Zavarovanec je začasno nezmožen za delo takrat, ko zaradi zdravstvenega stanja ni zmožen za delo, ki ga opravlja. Ugotavlja pa se na podlagi medicinske dokumentacije, ki objektivno izkazuje stanje oziroma delovno zmožnost zavarovanca.

V predmetni zadevi gre za spor o tem, ali je bila tožnica, v obdobju od 1. 6. 2012 do 13. 11. 2012, glede na njeno zdravstveno stanje, zmožna za delo, ki ga opravlja. Iz nobenega izvida, ki ga je tožnica predložila sodišču ne izhaja takšno zdravstveno stanje, da tožnica svojega dela astrologinje v astrološki posvetovalnici ne bi mogla opravljati v skrajšanem delovnem času. Sodišče prve stopnje je vse izdane izvide pravilno ocenilo. Izvidi so bili ocenjeni tudi s strani zdravstvene komisije tožene stranke. Ne s strani pulmologinje in ne s strani kirurga ne izhaja ničesar takšnega, kar bi utemeljevalo bolniški stalež po 1. 6. 2012 dalje.

Tožnica meni, da je sodišče prve stopnje absolutno bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ko je zavrnilo dokazni predlog, da se pribavi njen zdravstveni karton in mnenje sodnega izvedenca pulmologa. Tožnica je na glavni obravnavi dne 13. 11. 2012 predlagala, da se pribavi njen zdravniški karton v ambulanti družinske medicine A.B. iz A., ker naj bi se v zdravstvenem kartonu nahajala medicinska dokumentacija iz katere izhaja, da ni sposobna za delo. Katera je tista medicinska dokumentacija v zdravniškem kartonu, ki je tožnica ni vložila v sodni spis, oziroma je ni v upravnem spisu, tožnica tudi v pritožbi ne pove. Gre le za splošno zatrjevanje, da se v zdravstvenem kartonu neka takšna dokumentacija nahaja. Iz ugotovljenega dejanskega stanja, ki je podkrepljeno tudi s samo izpovedjo tožnice izhaja, da iz spornega obdobja nima nobenih izvidov, saj k specialistom ne hodi vsak mesec, ampak približno dvakrat na leto ali kadar ima kakšne posebne težave, kot na primer ko je imela pljučnico v letu 2009. Tako obstajajo le izvidi iz meseca marca, ko je bila tožnica na testiranju pljučne funkcije na B. in je o tem dobila izvid, ki ga je nesla v UKC k svoji pulmologinji, ki jo je naročila na pregled ponovno oktobra 2012. Pred tem je bila pri njej januarja 2012. Tako tudi po stališču pritožbenega sodišča drugi izvidi kakor izvidi, ki so v upravnem spisu in izvid, ki ga je vložila tožnica v spis na glavni obravnavi, niso niti v zdravstvenem kartonu in tako sodišče ni storilo bistvenih kršitev, ko ni pribavilo zdravniškega kartona tožnice.

Tožnica je v tožbi predlagala, da se postavi sodni izvedenec zdravnik pulmolog, ker boluje za pljučno fibrozo že dalj časa nazaj. Tožnica tekom postopka pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbenem postopku ne navede, kaj bi kazalo na drugačno stanje, kot je bilo ugotovljeno v predsodnem postopku in kaj ni v skladu z medicinsko dokumentacijo oziroma drugimi izvidi, ki se nahajajo v sodnem spisu. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno presodilo, da zgolj splošno nasprotovanje in nestrinjanje z odločitvijo organov tožene stranke, ki ni v nasprotju s predhodnimi mnenji in medicinsko dokumentacijo, ne zahteva še izvedbe dokaza s sodnim izvedencem in je predlagan dokaz utemeljeno zavrnilo (213. in 287. člen ZPP). Zavrnitev dokaznega predloga v takem primeru ne pomeni bistvene kršitve določb pravdnega postopka, saj ni obstajal noben vsebinski razlog za dvom v ugotovitve, navedene v medicinski dokumentaciji, še toliko manj, ker je tožnica na glavni obravnavi tudi sama izpovedala, da v mesecu maju ali juniju 2012 posebnih težav s pljuči ali drugih posebnih težav ni imela. Same navedbe tožnice, da pač za delo ni sposobna, ker se ves čas slabo počuti, je utrujena in ima slab spomin, pa niso potrjene z medicinskimi izvidi.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi na katere mora paziti po uradni dolžnosti.