Up-210/97

19.11.1997

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe NS, ki jo zastopajo S. P. iz M., G. D. iz M. in B. B. iz L. na seji senata dne 19. novembra 1997

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba zoper akt predsednika Državnega zbora št. 005.02/92/3 z dne 17.6.1997 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

Pritožnica je dne 26.6.1997 vložila zahtevo za preizkus v izreku tega sklepa navedene odločitve predsednika Državnega zbora ter pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 17. in 18. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 15/94 in 38/96 - v nadaljevanju: ZRLI). Navaja, da je predsednik Državnega zbora z izpodbijanim aktom že drugič zavrnil njeno pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma "NATO ali nevtralnost".

Pritožnica meni, da je z izpodbijanim aktom neposredno poseženo v njene pravice iz 1., 3. in 90. člena Ustave.

Ustavno sodišče je pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 17. in 18. člena ZRLI izločilo iz tega postopka in bo o njej odločeno posebej. S tem sklepom pa odloča o ustavni pritožbi zoper posamični akt predsednika Državnega zbora.

Pritožnica zahteva preizkus odločitve predsednika Državnega zbora na podlagi določb 50. do 53. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS).

Sklicuje se na določbo 51. člena ZUstS glede izčrpanja pravnih sredstev pred vložitvijo ustavne pritožbe. Hkrati pa uvodoma zatrjuje, da zahteva preizkus izpodbijane odločitve na podlagi tretjega odstavka 15. člena ZRLI. Po citirani določbi je dovoljena zahteva pred Ustavnim sodiščem za preizkus odločitve Državnega zbora, da referenduma ne razpiše - torej odločitve, ki jo sprejeme Državni zbor na svoji seji s predpisano večino glasov svojih članov. Pritožnica pa takšne odločitve ne izpodbija, ker do nje očitno niti ni prišlo, ampak izpodbija posamični akt predsednika Državnega zbora. Zato je Ustavno sodišče glede na njene druge navedbe to vlogo opredelilo kot ustavno pritožbo. Za njen sprejem v obravnavo pa niso izpolnjene procesne predpostavke.

Po določbi prvega odstavka 51. člena ZUstS se ustavna pritožba lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Če pritožnica meni, da so ji bile z izpodbijano odločitvijo kršene njene pravice, ima v skladu z določbo 157. člena Ustave možnost, da uveljavlja sodno varstvo v upravnem sporu. Po določbi prvega odstavka 157. člena Ustave odloča o zakonitosti dokončnih posamičnih aktov, s katerimi državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil odločajo o pravicah ali o obveznostih in pravnih koristih posameznikov in organizacij, če za določeno zadevo ni z zakonom predvideno drugo sodno varstvo, pristojno sodišče v upravnem sporu. Pritožnica ni izkazala, da je to pravno varstvo izčrpala, predčasne obravnave ustavne pritožbe po določbi drugega odstavka 51. člena ZUstS pa tudi ni predlagala. Zato je bilo treba ustavno pritožbo zavreči.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi predsednik dr. Tone Jerovšek in člana mag. Matevž Krivic in dr. Lovro Šturm.

Predsednik senata

dr. Tone Jerovšek