Jedro

Sklep o zavrnitvi tožnikovega predloga za odlog izvršbe se nanaša zgolj na tek (oziroma časovni potek) izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe, zato se z njim ne odloča o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. O tem je bilo odločeno že z inšpekcijsko odločbo, ki v obravnavani zadevi predstavlja izvršilni naslov, iz tožbenih navedb pa ne izhaja, da bi izpodbijani sklep kakorkoli spreminjal tožnikovo obveznost in s tem posegal vanjo.

Izrek

Tožba se zavrže. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Prvostopenjski upravni organ je z izpodbijano odločbo zavrnil tožnikov predlog za odlog izvršbe po sklepu o dovolitvi izvršbe št. 06113-310/2006-32/8103 z dne 13. 6. 2007. V obrazložitvi med drugim navaja, da iz tožnikove vloge ne izhaja, kakšna škoda bi mu lahko nastala z obravnavano izvršbo, saj gre za odstranitev odpadkov, s tem pa ne more nastati nikakršna škoda, kaj šele nepopravljiva. S tem ni izkazan obstoj pogoja za odložitev upravne izvršbe na predlog zavezanca, predpisan v tretjem odstavku 293. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Drugostopenjski organ je tožnikovo pritožbo zoper izpodbijani sklep zavrnil. Tožnik v tožbi navaja, da je bila predmetna izvršba že zdavnaj pred vložitvijo obravnavanega predloga za odlog izvršbe povsem zaključena, pred naslovnim sodiščem pa je bil sprožen upravni spor zaradi izvršilnih stroškov. Ne glede na to je tožnik v predlogu za odlog izvršbe jasno navedel, da si prizadeva, da bi „čim prej odstranil z navedene lokacije vse navedene surovine“, vzrok za upočasnjenost del pa je tožnikova ostarelost in huda bolezen njegove žene. Ne gre za navlako ali smeti, temveč za surovine, namenjene za nadaljnjo predelavo. V bistvu gre za odlog izvršbe po odločbi, za katero je bila v upravnem sporu I U 685/2011 predlagana ugotovitev ničnosti. Tožnik iz navedenih razlogov predlaga, naj sodišče izpodbijani sklep odpravi oziroma spremeni tako, da bo ugodilo predlogu za odlog izvršbe, poleg tega pa naj toženki naloži, da mora tožniku povrniti stroške upravnega spora in predhodnega upravnega postopka v višini sodnih taks in odvetniškega zastopanja, v 15 dneh pod izvršbo.

Tožba ni dovoljena.

Po prvem odstavku 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika, o zakonitosti drugih aktov pa le, če tako določa zakon. V drugem odstavku 5. člena ZUS-1 določa, da se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.

Sklep o odložitvi izvršbe po tretjem odstavku 293. člena ZUP se po vsebini nanaša le na čas, v katerem bodo opravljena izvršilna dejanja, ne pa njihov obseg ali vsebino.

Izpodbijani sklep se torej nanaša zgolj na tek (oziroma časovni potek) izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe, zato se z njim ne odloča o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. O tem je bilo odločeno že z inšpekcijsko odločbo, ki v obravnavani zadevi predstavlja izvršilni naslov, iz tožbenih navedb pa ne izhaja, da bi izpodbijani sklep kakorkoli spreminjal tožnikovo obveznost in s tem posegal vanjo.

Nenazadnje pa niti iz omenjene določbe tretjega odstavka 293. člena ZUP ne izhaja, da bi bila odložitev izvršbe pravica zavezanca – izvršba se namreč odloži le izjemoma, če so za to izpolnjeni zahtevani pogoji (tako Vrhovno sodišče RS v sklepu I Up 253/2009 z dne 9. 7. 2009).

Posega v svojo pravico tožnik ne zatrjuje niti s tožbeno navedbo, da je svojo obveznost iz izvršilnega naslova že izpolnil. Kot je bilo že navedeno, se izpodbijani sklep nanaša le na tek izvršilnega postopka, ne pa na njegovo dovoljenost in zakonitost, kar tožnik v bistvu izpodbija s to navedbo.

Glede na tožbene navedbe sodišče dodaja še, da tožba pred Upravnim sodiščem sama po sebi ne ovira izvršitve izpodbijane odločbe (prvi odstavek 32. člena ZUS-1), tako da izpodbijani sklep, izdan v izvršilnem postopku, ki poteka po določbah ZUP, tudi v tem pogledu ne more poseči v tožnikove pravice ali obveznosti.

Pri odložitvi izvršbe po 3. točki 293. člena ZUP gre za institut, o katerem se odloča s sklepom. Glede na določbo prvega in drugega odstavka 226. člena ZUP se namreč s sklepom odloča o vprašanjih, ki se tičejo postopka oziroma se kot postranska vprašanja pojavijo v zvezi z njegovo izvedbo ter se o njih ne odloča z odločbo. Ker s tem sklepom postopek o izdaji upravnega akta ni obnovljen, ustavljen ali končan, izpodbijani sklep tudi ne spada med sklepe, za katere ZUS-1 določa, da se lahko izpodbijajo v upravnem sporu.

Iz navedenih razlogov je sodišče tožbo zoper izpodbijani sklep zavrglo v okviru predhodnega preizkusa po 36. členu ZUS-1, in sicer iz razloga po 4. točki prvega odstavka tega člena, ker je bila vložena zoper akt, ki ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

Po četrtem odstavku 25. člena ZUS-1 v primeru, če sodišče tožbo zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.