Jedro

Da bi stranka, ki je v zmoti, lahko učinkovito uveljavlja upoštevnost zmote pri sklepanju pravnega posla, morata biti izpolnjena dva pogoja, in sicer bistvenost zmote in njena opravičljivost.

Obrazložitev

Revizija se zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala, da se ugotovi, da sta predpogodba in pogodba o ari z dne 6. 9. 2002 razveljavljeni, ter da ji toženec vrne prejeto aro v višini 14.000 EUR z zamudnimi obrestmi od 23. 11. 2005 dalje. Tožnici je naložilo plačilo toženčevih pravdnih stroškov.

2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Sodbo pritožbenega sodišča tožnica zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava izpodbija z revizijo. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe z ugoditvijo tožbenemu zahtevku. Navaja, da je zaslišana izpovedala, da je imela namen hišo dozidati in k sebi vzeti starše. Hiša v obstoječi velikosti ni zadoščala njenim potrebam. Vse to kaže, da je bila z azidljivost zemljišča parc. št. 736/1 k.o. ... zanjo bistvenega pomena. Navedeno je potrdil tudi M. D. Nižji sodišči ji neutemeljeno očitata, da pri sklepanju predpogodbe ni bila zadostno skrbna. Pri tem je namreč ostalo zanemarjeno dejstvo, da ji je toženec krivo prikazoval dejansko stanje, ko ji je navajal, da prodaja zazidljivo zemljišče. Njenemu partnerju je pokazal dokument iz leta 1999, ki je izkazoval zazidljivost konkretne nepremičnine. Če je verjela tožencu in ni sama preverjala statusa zazidljivosti, ne pomeni, da ni bila dovolj skrbna. Upoštevati je treba, da sta s tožencem takrat sklepala šele predpogodbo. Pri sklepanju predpogodbe in plačevanju are pa v praksi ni mogoče od strank pričakovati takšne skrbnosti, kot se od njih zahteva pri sklepanju prodajne pogodbe. Res je imela s seboj dva sorodnika, ki sta pravnika, vendar je bila njuna naloga preverjati zgolj lastninsko stanje in ne statusa zemljišča. Meni, da je treba v konkretnem primeru uporabiti določilo prvega odstavka 49. člena Obligacijskega zakonika (Ur. list RS, št. 83/01 in nasl., v nadaljevanju OZ).

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. list RS, št. 26/99 in nasl., v nadaljevanju ZPP) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožencu, ki nanjo ni odgovoril. 5. Revizija ni utemeljena.

6. Razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP na revizijski stopnji ni mogoče uveljavljati. Zato so vse tiste revizijske navedbe, ki dejansko stanje, ugotovljeno na prvih dveh stopnjah sojenja, kakorkoli obhajajo, ga relativizirajo ali mu celo izrecno nasprotujejo, neupoštevne in revizijsko sodišče nanje ne bo odgovarjalo (npr. da je bila zazidljivost zemljišča parc. št. 736/1 k.o. ... za tožnico bistvenega pomena pri sklepanju konkretne predpogodbe, navedbe s katerimi se graja dokazno oceno priče A. G., itd. ).

7. Revizijski očitek zmotne uporabe materialnega prava ni utemeljen. Zmota je nezavedna razlika med tistim, kar je izjavitelj izjavil, in njegovo poslovno voljo. Da bi stranka, ki je v zmoti, lahko učinkovito uveljavlja upoštevnost zmote pri sklepanju pravnega posla, morata biti izpolnjena dva pogoja, in sicer bistvenost zmote in njena opravičljivost. Zmoto o bistveni lastnosti predmeta glede katerega se sklepa pogodba OZ šteje za bistveno samo po sebi. Če gre za lastnost predmeta, ki se in abstracto šteje za bistveno, ki je torej taka po splošnem pojmovanju, se stranka lahko nanjo sklicuje brez nadaljnjega. V takem primeru se predpostavlja, da mora vsaka stranka raziskati, ali ima predmet res tako lastnost. Drugače je pri lastnosti predmeta pogodbe, ki je bistvena le za posamezno pogodbeno stranko. Prizadeta stranka mora v takšnem primeru dokazati, da je nasprotna stranka vedela za lastnost, ki je zanjo odločilna.(1) Bistvenost zmote pa, kot navedeno, sama po sebi še ne zadostuje za uspešno uveljavljenje upravičenj v skladu s 46. členom OZ. Po drugem odstavku 46. člena OZ mora biti zmota hkrati tudi opravičljiva oziroma nezakrivljena. Odmik od zahtevane skrbnosti pomeni malomarnost, tudi zgolj lahko malomarnost. Ta zadostuje, da se stranka ne more upravičeno sklicevati na svojo zmoto.

8. Revizijsko sodišče glede na dejansko ugotovitev, da za tožnico zazidljivost zemljišča parc. št. 736/1 k.o. ..

pri sklepanju prodajne predpogodbe ni bila bistvenega pomena, pritrjuje stališču nižjih sodišč, da o tožničini zmoti ni moč govoriti. Pritrditi je tudi zaključkom nižjih sodišč glede tožničine neskrbnosti pri sklepanju predpogodbe.

Dejstvo, da se je sklepala šele predpogodba, pri tem ne more biti odločilno. Ta mora namreč vsebovati vse bistvene sestavine glavne pogodbe (tretji odstavek 33. člen OZ). Bistvena sestavina prodajne pogodbe pa je ravno predmet prodaje (435. člen OZ). Tožnica se pri tem tudi ne more uspešno sklicevati na toženčevo ravnanje. Ta je res imel tri leta staro potrdilo o zazidljivosti zemljišča parc. št. 736/1 k.o. ..

, vendar pa je aktualen zemljiškoknjižni izpisek, s katerim je tožnica v času sklepanja prodajne predpogodbe razpolagala, izkazoval drugačno dejansko stanje (stavbišče le 74 m2, ostalo pa travnik). To bi tožnico moralo spodbuditi, da bi pridobila lokacijsko informacijo in se o statusu konkretnega zemljišča preprečila.

9. Revizijske navedbe glede uporabe določbe 49. člena OZ niso utemeljene. Prevara je zvijačna povzročitev zmote pri nasprotni stranki. Ker v konkretnem primeru ni mogoče govoriti o tožničini zmoti, je jasno, da tudi o prevari, kot kvalificirani obliki zmote, ne. Poleg tega pa tožnica trditev glede toženčevega naklepnega ravnanja ni podala. Če torej na strani tožnice ni podane opravičljive bistvene zmote, je pravilen zaključek nižjih sodišč, da je razlog za nesklenitev glavne pogodbe na njeni strani, zato je toženec upravičen do prejete are (65. člen OZ). Pravilna je tudi odločitev, da tožnica za uveljavljanje ugotovitvenega zahtevka nima pravnega interesa.

Po stališču sodne prakse v takšnem primeru tožnica ne bi imela niti oblikovalnega tožbenega zahtevka. Če naj bi bil namreč bodoči kupec ob sklepanju predpogodbe v zmoti glede bistvene lastnosti predmeta bodoče glavne pogodbe, lahko svoje upravičenje uveljavlja tako, da odkloni sklenitev glavne pogodbe. Predpogodba ga ne veže, podobno kot ga ne veže v primeru spremenjenih okoliščin. Zato mu ni treba vložiti tožbe zaradi razveljavitve predpogodbe.(2)

10. Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno .

Op. št. (1): Plavšak, N. in drugi; Obligacijski zakonik s komentarjem, splošni del, prva knjiga, GV založba, Ljubljana, 2003, str. 348. Op. št. (2): Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 240/2000 z dne 8. 11. 2000.