Jedro

Pritožbeno sodišče zato pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da je tožnik dokazal, da se je škodni dogodek zgodil tako, kot je zatrjeval, da je v tem dogodku utrpel škodo (zasuk kolena) in da je podana vzročna zveza med tožnikovim ravnanjem, ko je poskušal sestopiti s premikajočega se traktorja, ki je imel obe pnevmatiki v skrajni legi, in poškodbo tožnikovega desnega kolena zaradi rotacije, ko sta mu pnevmatiki zgrabili desno nogo (stopalo) na stopalki. Toženka zgolj s splošnim in nekonkretiziranim pritožbenim očitkom, da tožnik ni dokazal nastanka vzročne zveze, pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje o podani vzročni zvezi ne more izpodbiti. Odločitev sodišča prve stopnje, da je tožbeni zahtevek po temelju v celoti utemeljen, je torej pravilna.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi vmesna sodba sodišča prve stopnje.

II.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Odločitev sodišča prve stopnje

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedeno vmesno sodbo razsodilo, da je tožbeni zahtevek po temelju utemeljen (I. točka izreka). Odločitev o stroških postopka je pridržalo za končno odločbo (II. točka izreka).

Navedbe strank v pritožbenem postopku

Toženkina pritožba

2.Toženka vlaga zoper vmesno sodbo pravočasno pritožbo iz pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, vse po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne. Vztraja, da je njen dvom v način nastanka škodnega dogodka utemeljen. Ne drži, da zdravniki v izvide ne zapišejo pojasnil pacientov ob pregledu; od pacienta je odvisno, kaj se v izvid napiše, saj ti ob prvem pregledu običajno povedo točno tisto, kar se jim je zgodilo. V izvidu prvega pregleda v dežurni ambulanti ni zapisa o načinu poškodbe. Iz uradnega zaznamka policije z dne 26. 12. 2015 izhaja, da je imel tožnik pri vožnji vzvratno desno nogo spuščeno proti tlom, tako da sta mu sprednje in zadnje desno kolo stisnila nogo. Tudi izvedenec je potrdil, da je do škodnega dogodka lahko prišlo le, če se je traktor premikal, česar pa tožnik ni zatrjeval, priča A. A. pa je pritrdila, da je do dogodka prišlo, kot izhaja iz uradnega zaznamka, saj je glede na to, da imajo takšni traktorji ročke za "gas" na volanu, možno, da je imel tožnik nogo res spuščeno in ne na polički, ko je traktor upravljal (pri vožnji vzvratno). Tožnik je med postopkom trdil, da mu je zagrabilo koleno in ne stopala, kar predstavlja nasprotje med trditvami in dokazi (kar izhaja iz tožnikove pripravljalne vloge z dne 20. 11. 2022, peti odstavek na 4. strani), sodišče prve stopnje pa je na trditveno podlago strank vezano.

Ne strinja se z 19. točko obrazložitve sodbe in ugotovitvijo sodišča, da tožnik ni zatrjeval, da je bil traktor popolnoma pri miru ali da je stal, saj je sodišče prve stopnje vezano le na to, kar je tožnik zatrjeval. Uveljavlja bistveno kršitev določb postopka. Tožnik ni zatrjeval, da se je traktor premikal, ampak je jasno trdil, da se ni premikal in da je zavrl. Zato je nepravilna ugotovitev sodišča, da je tožnik dokazal zatrjevani način nastanka škodnega dogodka. Sodišče je odločitev sprejelo mimo trditvene podlage, na podlagi dejstev, ki jih tožnik ni zatrjeval, kljub temu, da je dokazni postopek dokazal drugače. Tožnik je zatrjeval, da je do škodnega dogodka prišlo, ko je traktor zavrl in se ob sestopanju z njega poškodoval, torej ni ob tem zatrjeval, da traktor ni bil popolnoma pri miru oziroma da ni stal oziroma da je bil v gibanju. Izvedenec je pojasnil, da do škodnega dogodka ne more priti na način, kot je to zatrjeval tožnik, tako da on zavre in da se ne premika, ampak je do tožnikovega poškodovanja lahko prišlo zgolj ob premikanju traktorja v prejšnji smeri. Izpovedi tožnika in prič ne morejo nadomestiti tožnikove pomanjkljive trditve podlage (180. člen ZPP, sodba VSM I Cp 888/2017 in sklep VSC Cp 516/2016). Zato je nepravilen zaključek o podanem temelju odgovornosti, prav tako ni podano zavarovalno jamstvo po zavarovalni pogodbi, saj tožniku ni uspelo dokazati zatrjevanega načina nastanka škodnega dogodka in vzročne zveze med samim dogodkom in poškodbo.

Tožnikov odgovor na toženkino pritožbo

3.Pritožba je bila na podlagi 344. člena ZPP vročena tožniku, ki je nanjo odgovoril po pooblaščencu; predlaga, da se toženkino pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijano vmesno sodbo, toženki pa naloži v plačilo tožnikove stroške pritožbenega postopka. Obrazloženo nasprotuje pritožbenim navedbam kot neutemeljenim in pritrjuje zaključkom sodišča prve stopnje v izpodbijani vmesni sodbo. Dodaja, da je tožnik že v prvi pripravljalni vlogi nasprotoval trditvam o tem, da se vozilo v času nesreče ni gibalo, pri tem se je skliceval na tožbo. Ne drži, da je v prvi pripravljalni vlogi priznaval, da se vozilo v času nastanka nesreče ni gibalo, ampak njegove navedbe predstavljajo le odgovor na toženkin ugovor, da tožnik ni bil v funkciji voznika. Iz njih ne izhaja, da se tožnik ne bi premikal, gre le za splošne navedbe glede opredelitve vsebine toženkinih splošnih pogojev. Tožnik nikoli ni navajal, da mu je zagrabilo koleno; to iz njegovih trditev tudi ne izhaja. Nikoli ni trdil niti izpovedoval o stisku katerega koli dela telesa kot mehanizmu poškodbe, temveč je vseskozi trdil enako, da mu je koleno zarotiralo ob tem, ko mu je zagrabilo nogo, oziroma konkretno nogo v predelu stopala. Toženkino sklicevanje na priloženo sodno prakso je neutemeljeno.

Presoja utemeljenosti pritožbe

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Tožnik v obravnavani zadevi uveljavlja plačilo odškodnine1 za škodo, ki jo je utrpel, ko se je 26. 12. 2015 poškodoval v prometni nesreči. Na domačem asfaltiranem dvorišču v sklopu dovozne poti do tožnikovega doma je nameraval prestaviti zglobni traktor Tomo Vinkovič izpod nadstreška na drugo mesto, zaradi česar je najprej peljal vzvratno, nato pa zavil desno; ker se je hotel prepričati, ali je dovolj prostora, da lahko nadaljuje, je nato zavrl in ob še vedno delujočem motorju poskušal iz traktorja sestopiti, vendar mu je pri tem desno nogo prijelo med kolesi in potegnilo dol, desno koleno pa mu je zarotiralo, zaradi česar je ob tem utrpel zvin desnega kolena. Zatrjeval je toženkino odgovornost, ker je bilo za vozilo na dan škodnega dogodka pri toženki sklenjeno zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb - AO-plus.

6.Toženka je med postopkom na prvi stopnji ugovarjala, da zavarovalno jamstvo ni podano, ker ne gre za prometno nesrečo, saj se je dogodek zgodil na nejavni prometni površini, tožnik v trenutku nastanka škodnega dogodka ni bil v funkciji voznika oziroma do dogodka ni prišlo ob premikanju vozila. Škodni dogodek tudi ni nastal na zatrjevani način, med samim škodnim dogodkom in zatrjevanimi poškodbami tožnika pa ni vzročne zveze. Podredno bi bilo treba ugotoviti, koliko je tožnik s svojim ravnanjem pripomogel k večjemu obsegu škode, ker je ravnal v nasprotju s pravili cestnega prometa, ko je upravljal (vozil) traktor tako, da je imel nogo spuščeno k tlom.

7.Med pravdnima strankama ni bilo sporno, da je do škodnega dogodka prišlo 26. 12. 2015 na tožnikovem domačem asfaltiranem dvorišču in da je bilo vozilo (zglobni/zgibni traktor) takrat zavarovano pri toženki po Polici za avtomobilska zavarovanja št. ... z dne 11. 12. 2015 (priloga B10; v nadaljevanju Zavarovalna polica), s katero je bilo dogovorjeno tudi zavarovalno kritje za voznika za škodo zaradi telesnih poškodb po splošnih pogojih PG-aop/07-6 (priloga B9; v nadaljevanju Splošni pogoji).

8.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano vmesno sodbo odločilo v ponovljenem sojenju.2 Po izvedenem dokaznem postopku3 je zaključilo, da je tožbeni zahtevek po temelju utemeljen. Sledilo je stališču pritožbenega sodišča v razveljavitvenem sklepu Cp 46/2023 z dne 16. 3. 2023 in zaključilo, da je podano toženkino zavarovalno jamstvo, saj gre v skladu s Splošnimi pogoji in prvim odstavkom 109. člena Zakona o pravilih cestnega prometna (v nadaljevanju ZPrCP) za prometno nesrečo, ki je po uvodnih določbah Splošnih pogojev definirana kot vsaka nesreča, ki po vsebini ustreza zakonski opredelitvi prometne nesreče, zgodila pa se je na katerikoli površini, kjer se opravlja promet z zavarovanim vozilom, kar pomeni širjenje zakonske definicije prometne nesreče, ki pa ji kraj škodnega dogodka ustreza. Šlo je namreč za premik traktorja po asfaltiranem dvorišču z enega mesta (izpod nadstreška) na nameravano drugo mesto (na zelenico) oziroma za njegovo delovanje kot prevoznega sredstva, saj je bil traktor med vožnjo v pogonu in se je premikal, tudi takrat, ko je tožnik želel sestopiti z njega, da bi preveril nadaljnje varno premikanje, tožnik, ki je traktor upravljal, pa je bil še vedno voznik.4

9.V skladu s prvim in drugim odstavkom 350. člena ZPP pritožbeno sodišče preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v tistem delu, v katerem se izpodbija s pritožbo. Sodbo preizkusi v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

10.Pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da pritožbeni očitek o prekoračitvi tožnikove trditvene podlage (kršitev razpravnega načela po 7. in 212. členu ZPP) ni utemeljen. Toženka ga utemeljuje s tem, da naj bi tožnik jasno zatrjeval, da se traktor ni premikal in da je zavrl ter da ni zatrjeval, da se je premikal. Iz spisa je razvidno, da je tožnik pravočasno zatrjeval, da je do škodnega dogodka prišlo, ko je traktor zavrl in se je (ob še delujočem motorju) pri sestopanju z njega poškodoval. Ne drži, da je tožnik ob tem trdil, da se traktor pri tem ni premikal. Ker je tožnik trdil le, da je traktor zavrl in ne tudi, da ga je zaustavil5 (da se je traktor ustavil, je trdila toženka), sodišče prve stopnje ni odločilo mimo tožnikove trditvene podlage, ko je na podlagi izvedenih dokazov zaključilo, da se je tožnik poškodoval pri sestopanju s traktorja, ki je še deloval in se premikal. Pritožbeno sklicevanje na sodbo VSM I Cp 888/2017 in sklep VSC Cp 516/2016 je zato neutemeljeno, citirani zadevi z obravnavano nista primerljivi.

11.Toženka obrazloženo ne izpodbija materialnopravnega zaključka sodišča prve stopnje o podanem zavarovalnem jamstvu, ker da ne bi šlo za prometno nezgodo (po Splošnih pogojih), ampak vztraja, da je imel tožnik pri vožnji vzvratno desno nogo spuščeno proti tlom (in ne na polički), tako da sta mu sprednje in zadnje desno kolo stisnila nogo, zaradi česar tožnik po njenem ni dokazal nastanka škodnega dogodka, kot ga je zatrjeval. Te pritožbene navedbe niso utemeljene.

12.Sodišče prve stopnje je dokazno oceno, ki je skladna z metodološkim napotkom, katerega sodišču nalaga 8. člen ZPP, sprejelo ob upoštevanju konkretizirane trditvene podlage6 in po izvedenem dokaznem postopku,7 v okviru katerega je pravilno upoštevalo vse za odločitev pomembne okoliščine, povezane s škodnim dogodkom, in sprejelo pravilne dokazne zaključke. Temeljito in vsestransko je analiziralo vsebino listinskih dokazov, izpovedbe tožnika in zaslišanih prič - B. B. in C. C., ki sta sodelovala na kolinah na dan škodnega dogodka, A. A., policista, ki je zapisal uradni zaznamek, da je imel tožnik "ob vožnji vzvratno in zavijanjem v desno, desno nogo spuščeno proti tlom, tako da sta mu sprednje desno in zadnje desno kolo stisnila nogo v predelu kolena", ter D D, toženkinega preiskovalca, kateremu je tožnik podal izjavo v zvezi s škodnim dogodkom; kot tudi izvedensko mnenje sodnega izvedenca prometne stroke, ki ga je sodišče tudi zaslišalo.

13.Na podlagi tako izvedenega dokaznega postopka je pravilno in dokazno podprto zaključilo, da je do škodnega dogodka prišlo na tožbeno zatrjevan način, torej da je tožnik na domačem dvorišču nameraval prestaviti zglobni (zgibni) traktor izpod nadstreška na drugo mesto, zato je najprej peljal vzvratno, nato je zavil desno in ker se je hotel prepričati, ali je dovolj prostora, da lahko nadaljuje, je želel iz še delujočega in premikajočega se traktorja sestopiti, vendar sta mu pri tem obe desni pnevmatiki, ki sta bili v skrajni legi in med katerima je bilo zgolj 6 cm, na stopalki, kjer je imel stopalo, zagrabili desno nogo (stopalo), kar je povzročilo, da mu je pri tem, ko je želel sestopiti, desno koleno zarotiralo in se je ob tem poškodovalo (tožnik je utrpel zasuk kolena). Sodišče prve stopnje je tožnikovo izpoved ocenilo kot prepričljivo; verjelo je tožniku, ki je večkrat ponovil, da mu je zgrabilo stopalo, čevelj (in ne koleno), mu je pa pri tem koleno zarotiralo. Pojasnilo je, da je izpoved skladna tudi z medicinskimi izvidi, ki govorijo o rotaciji, zasuku kolena, in se sklada z ugotovitvami izvedenca, da se je traktor v času nastanka poškodbe premikal v smeri poprejšnje vožnje in da je prišlo do stiska desnega stopala (obuvala), kar je imelo za posledico rotacijo preko desne golenice ter poškodbo kolena. Izvedenec je namreč pojasnil, da so ob pregibu traktorja v skrajno desno lego pnevmatike sprednjega in zadnjega kolesa odmaknjene za okoli 6 cm (odvisno od obrabe pnevmatik; če so novejše, je ta razdalja še manjša) ter da do poškodbe ne bi moglo priti, če bi traktor stal (v tem primeru bi lahko prišlo samo do stiska telesa in ne do rotacije), ampak se je moral še premikati.

14.Sodišče prve stopnje je obrazloženo zavrnilo toženkine navedbe (ki jih toženka v pritožbi ponavlja), da je tožnik sam trdil, da mu je zagrabilo koleno. Pojasnilo je, da je tožnik večkrat prepričljivo ponovil, da mu je nogo zagrabilo v stopalo, da mu je zagrabilo v bistvu čevelj, da mu je "grif (na gumi) požrl" nogo, ki jo je imel na polički. Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da takšna izpoved ni v nasprotju z njegovimi čeprav bolj splošnimi trditvami "o nogi", katere del je tudi stopalo, in ostalimi navedbami, ko je tožnik uporabil izraz "zapora kolena med pnevmatike".8 Pritožbeni očitek o nasprotju med trditvami in dokazi je glede na navedeno neutemeljen.

15.Sodišče prve stopnje je tudi verjelo tožniku, da je imel v času, ko je upravljal traktor, nogo na stopalki in ne spuščeno proti tlom. Pojasnilo je, da je tožnik, zaslišan dvakrat, kategorično zanikal, da bi imel nogo spuščeno proti tlom in povedal, da tako ne bi mogel voziti in ne bi prišel do sklopke oziroma plina, če bi mu noge "bingljale" ter traktorja ne bi mogel upravljati, in še, da se je tudi C. C. strinjal, da traktorja s spuščeno nogo ne moreš voziti. Zato je verjelo tožniku kljub (načelnemu) pojasnilu izvedenca, da bi se traktor lahko upravljalo tudi tako, da voznik nima noge na stopalki (izvedenec je ob tem poudaril, da je takšen način vožnje zelo nevaren za voznika ob skrajnih legah sprednje in zadnje pnevmatike, pri čemer lahko pride do poškodb). Prav tako je ocenilo pomen tožnikove izjave, podane toženkinemu preiskovalcu (B11), v povezavi z uradnim zaznamkom policije (A4), iz katerega izhaja, da je imel tožnik "ob vožnjo vzvratno in zavijanjem v desno desno nogo spuščeno proti tlom, tako da sta mu sprednje desno in zadnje desno kolo stisnila nogo v predelu kolena", kot tudi policistove izpovedbe, ki se dogodka sicer ni spomnil in je povedal, da uradnih zaznamkov načeloma ne vročajo, ob tožnikovi, da mu uradni zaznamek ni bil prebran. Obrazložilo je, da iz izjave, ki jo dal tožnik toženkinemu preiskovalcu, in iz katere izhaja, da je tožniku noga, ko je sestopil na desno stran, zarotirala v kolenu, pri čemer ni mogel reči, ali je bila noga še na stopnici ali na tleh, ni našlo takih nasprotij, ki bi lahko vzbudile dvom v način nastanka škodnega dogodka.

16.Pritožbeno sodišče sprejema dokazno oceno in dokazne zaključke sodišča prve stopnje (obrazloženo v točkah 14-19 obrazložitve izpodbijane vmesne sodbe) kot življenjsko logične in prepričljive ter zaključuje, da je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno. Toženka z v pritožbi ponujeno lastno in selektivno dokazno oceno uradnega zaznamka policije z dne 26. 12. 2015, izpovedi policista, ki je napisal uradni zaznamek, in medicinske dokumentacije, ter z lastnimi dokaznimi zaključki, s katerimi izraža nestrinjanje z dokazno oceno sodišča prve stopnje, dvoma v pravilnost dejanskih zaključkov sodišča prve stopnje ne more vzpostaviti. Napačno je toženkino sklepanje, da odsotnost zapisa o načinu poškodovanja v medicinskih izvidih pomeni, da škodni dogodek ni nastal na zatrjevani način. Kot je toženki pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, to, kar zdravniki ob pregledih pacientov napišejo v izvidih, ni odvisno zgolj od pacientov, ki na svoj način povedo, kaj se je zgodilo. Tudi sicer pa že iz prvega medicinskega izvida z dne 26. 12. 2015 izhaja, da je tožniku "koleno zarotiralo pod pritiskom traktorske gume", kar tudi po presoji pritožbenega sodišča predstavlja laičen opis dogodka, ki ga je (verjetno) tožnik podal pri zdravniku in ki se ujema z njegovimi trditvami, ostali izvidi pa niso v nasprotju s tožnikovimi trditvami.

17.Pritožbeno sodišče zato pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da je tožnik dokazal, da se je škodni dogodek zgodil tako, kot je zatrjeval, da je v tem dogodku utrpel škodo (zasuk kolena) in da je podana vzročna zveza med tožnikovim ravnanjem, ko je poskušal sestopiti s premikajočega se traktorja, ki je imel obe pnevmatiki v skrajni legi, in poškodbo tožnikovega desnega kolena zaradi rotacije, ko sta mu pnevmatiki zgrabili desno nogo (stopalo) na stopalki. Toženka zgolj s splošnim in nekonkretiziranim pritožbenim očitkom, da tožnik ni dokazal nastanka vzročne zveze, pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje o podani vzročni zvezi ne more izpodbiti. Odločitev sodišča prve stopnje, da je tožbeni zahtevek po temelju v celoti utemeljen, je torej pravilna. Toženka mora tožniku povrniti nastalo škodo na podlagi sklenjene Zavarovalne police in pripadajočih Splošnih pogojev (921. člen Obligacijskega zakonika9).

Odločitev o pritožbi

18.Toženkina pritožba glede na obrazloženo ni utemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, jo je kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo vmesno sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Odločitev o stroških postopka

19.Ker gre za vmesno sodbo, je sodišče druge stopnje odločitev o pritožbenih stroških pridržalo za končno odločbo, s katero bo odločeno še o višini odškodnine ter o stroških postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 151. člena ZPP in 164. členom ZPP).

-------------------------------

1Iz naslova premoženjske (266,40 EUR) in nepremoženjske škode (8.000 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 8. 2016 dalje do plačila.

2V prvem sojenju je s sodbo P 497/2018 z dne 25. 10. 2022 tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je zavzelo stališče, da toženkino zavarovalno kritje ni podano, ker se je škodni dogodek zgodil na tožnikovem dvorišču, zaradi česar ne gre za prometno nesrečo; pritožbeno sodišče je ugodilo tožnikovi pritožbi in sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3Z izvedenimi dokazi kot pod 7. točko obrazložitve izpodbijane vmesne sodbe.

4Po prvem odstavku 109. člena ZPrCP je prometna nesreča nesreča na javni cesti ali nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet, v kateri je bilo udeleženo vsaj eno premikajoče se vozilo in je v njej najmanj ena oseba umrla ali je bila telesno poškodovana ali je nastala materialna škoda.

5"Zavreti" namreč po Slovarju slovenskega knjižnega jezika med drugim pomeni: z zavoro povzročiti, da se vozilo, kolo premika počasneje ali da se ustavi (npr. voznik je zavrl in ustavil; zavreti avtomobil; nahitro zavreti / avtomobil, vlak zavre / zavreti voz s coklo; zavreti z nožno, ročno zavoro; zavreti kolo z verigo).

6Povzete v točkah 1 do 4 obrazložitve izpodbijane vmesne sodbe.

7Glej 7. do 8. točko obrazložitve izpodbijane vmesne sodbe.

8Tožnik je v tožbi z dne 21. 12. 2018 (list. št. 1) navedel, da "mu je pri spustu desne noge proti tlom desno nogo zaradi zgloba na traktorju zgrabilo in stisnilo med obe kolesi, pri čemer mu je zarotiralo v desnem kolenu," v prvi pripravljalni vlogi z dne 20. 11. 2020 (list. št. 35) pa je dodatno navedel, "da je ob sestopanju moral telo zarotirati proti desni, levo nogo dvigniti s svoje lege za vožnjo, kar je nedvomno povzročilo močan zasuk telesa in s tem ustvarilo sile, ki so ob zapori kolena med pnevmatikama in istočasnem zasuku v predelu telesa, povzročile poškodbo, ki jo je utrpel tožnik".

9Po 921. členu Obligacijskega zakonika se z zavarovalno pogodbo zavarovalec zavezuje, da bo zavarovalnici plačal zavarovalno premijo ali prispevek, zavarovalnica pa se zavezuje, da bo, če se zgodi dogodek, ki pomeni zavarovalni primer, izplačala zavarovancu ali nekomu tretjemu zavarovalnino ali odškodnino ali storila kaj drugega.

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

(1)Tako Vesna Kranjc v komentarju Obligacijskega zakonika, GV Založba , Ljubljana 2003, 2. knjiga, stran 488.