Jedro

Otroški dodatek ne predstavlja postavke, ki bi jo bilo treba pri določanju višine preživnine upoštevati. Le-ta se namreč upošteva le v izjemnih primerih, ko so finančne zmožnosti preživninskih zavezancev zelo omejene.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v točki I. izreka spremeni tako, da se znesek 150,00 EUR nadomesti z zneskom 130,00 EUR ter se za razliko tožbeni zahtevek zavrne; v preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo delno ugodilo tožbenemu zahtevku in tožniku naložilo za čas od 1. 7. 2013 dalje plačevanje znižane mesečne preživnine v višini 150,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V preostalem delu je tožbeni zahtevek zavrnilo in odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

2. Zoper zavrnilni del se pritožuje tožnik, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (1). Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi v celoti; podrejeno pa, da v izpodbijanem delu sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Čeprav je prvostopenjsko sodišče ugotovilo znižanje njegove plače ter zvišanje plače zakonite zastopnice, je nepravilno ovrednotilo celotno zadevo, saj je preživninsko obveznost znižalo le na 150,00 EUR mesečno. Sodišče preveč pozornosti daje okoliščini, da je zakonita zastopnica plačevala stroške adaptacije svoje hiše in v zvezi s tem obroke posojila. Takšen kredit se praviloma ne sme upoštevati pri ugotavljanju preživninske sposobnosti. Popolnoma nerazumljiva in abstraktna je navedba sodišča, da je „delno“ upoštevalo kreditno obveznost zakonite zastopnice toženke. Poudarja, da je toženka velikokrat v oskrbi pri njem – najmanj dva vikenda mesečno, skupaj sta bila tudi na dopustu, kar pa sodišče ni upoštevalo. Izpostavlja, da je znižanje otroškega dodatka za približno 24 % posledica bistveno višje plače toženkine zakonite zastopnice. Njena plača se je zvišala za približno 200,00 EUR mesečno, otroški dodatek pa se je znižal za 48,00 EUR mesečno, kar pomeni, da zakonita zastopnica mesečno prejema za približno 150,00 EUR več dohodkov. Poudarja, da ne sme biti prikrajšan zaradi dejstva, ker toženkine potrebe niso bile konkretizirane v času določitve prve preživnine 24. 10. 2010. Graja odločitev glede povračila pravdnih stroškov in opozarja, da mora biti prosti preudarek, na katerega napotuje določba 413. člena ZPP, ustrezno utemeljen in obrazložen. Ker je v tem delu sodba neobrazložena, je podan pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb pravdnega postopka.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo poudarja, da bi moral biti tožbeni zahtevek zavrnjen v celoti, ker so se njene potrebe v času od sklenitve sodne poravnave povečale. Pojasnjuje razloge za zvišanje plače zakonite zastopnice, ki so posledica dejstva, da je prešla iz šesturnega na osemurni delavnik. Pritrjuje argumentaciji prvostopenjskega sodišča v zvezi z odplačevanjem kredita in izpostavlja, da se tožnik konkretno določenih stikov ne drži. Pritrjuje tudi odločitvi glede stroškov postopka in predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Starši imajo pravico in dolžnost, da z neposredno skrbjo, s svojim delom in dejavnostjo zagotavljajo uspešen telesni in duševni razvoj svojih otrok. Zaradi zdrave rasti, skladnega osebnostnega razvoja in usposobitve za samostojno življenje in delo imajo starši pravico in dolžnost, da skrbijo za življenje, osebnostni razvoj in koristi svojih mladoletnih otrok. Preživljanje otrok je zakonska dolžnost roditeljev, ki je omejena na njihove sposobnosti in zmožnosti (prvi odstavek 123. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, v nadaljevanju: ZZZDR). Na podlagi 132. člena istega zakona lahko sodišče na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena.

6. Utemeljen je pritožbeni očitek, da prvostopenjsko sodišče ni v zadostni meri upoštevalo dohodkovnih sprememb tožnika in toženkine zakonite zastopnice. Sicer je skrbno ugotavljalo dohodke obeh pravdnih strank in ugotovilo, da dohodek tožnika znaša približno 665,40 EUR, dohodek zakonite zastopnice toženke pa 808,83 EUR. V času od določitve preživnine v zadevi N 11/2010 z dne 24. 3. 2010 se je tožnikov dohodek znižal za približno 100,00 EUR, dohodek zakonite zastopnice toženke pa zvišal za približno 200,00 EUR. Pritožbeno sodišče pripominja, da otroški dodatek ne predstavlja postavke, ki bi jo bilo treba pri določanju višine preživnine upoštevati. Le-ta se upošteva le v izjemnih primerih, ko so finančne zmožnosti preživninskih zavezancev zelo omejene, za kar pa ne gre v konkretni zadevi.

7. Prvostopenjsko sodišče je upoštevalo, da zakonita zastopnica toženke odplačuje kredit, kar je bilo pri odločitvi delno upoštevano. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema razlogovanje, ki ga je v zvezi s kreditom podalo prvostopenjsko sodišče. Ugotovljeno je bilo, da je zakonita zastopnica toženke najela kredit za reševanje stanovanjskega problema družine in s tem tudi mladoletne toženke. Navedba prvostopenjskega sodišča o „delnem upoštevanju kredita“ ne vpliva na pravilnost oziroma zakonitost odločitve, čeprav ni precizno pojasnjeno, v kakšni meri je bil kredit upoštevan. Izhajati je treba iz celostne ocene, ki jo je glede potreb otrok ter glede finančnih zmožnosti staršev napravilo sodišče prve stopnje. Določanje višine preživnine ni rezultat gole matematične operacije, marveč celokupnega upoštevanja različnih deležnikov.

8. Pravilno je bilo upoštevano dejstvo, da je zakonita zastopnica tista, ki nosi glavnino skrbi za toženko; z njo je tekom tedna, ko je treba poskrbeti za šolske in interesne obveznosti, za hčerino varstvo v času bolezni. Tako je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da glavno breme skrbi za hčerko, ki pa se ne izraža zgolj v materialnem smislu, nosi mati, zato je neutemeljen pritožbeni ugovor tožnika v zvezi z vsakodnevno skrbjo za vzgojo in varstvo mladoletne toženke.

9. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje v premajhni meri upoštevalo dejstvo znižanja dohodka na strani tožnika in zvišanja na strani zakonite zastopnice toženke. Ob dejstvu, da se je tožnikov dohodek znižal, ima pa še preživninsko obveznost do 11-letne hčerke v višini 101,16 EUR, so ob pravilnem materialnopravnem izhodišču iz 132. člena ZZZDR podani pogoji za znižanje preživnine. Upoštevaje dohodke obeh staršev in toženkino starost ter dejavnosti (glasbena šola), s katerimi se ukvarja, je po oceni pritožbenega sodišča primeren znesek preživnine v višini 130,00 EUR. Zato je bilo treba pritožbi delno ugoditi in izpodbijano sodbo glede preživninske obveznosti na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP spremeniti tako, da je tožnik dolžan od 1. 7. 2013 dalje plačevati preživnino v višini 130,00 EUR mesečno, za razliko pa je bil tožbeni zahtevek zavrnjen.

10. Neutemeljeni so pritožbeni očitki, ki jih pritožnik naslavlja na odločitev glede povračila pravdnih stroškov. Odločitev v zvezi s pravdnimi stroški je sicer skopa, vendar jo je še vedno moč preizkusiti. Prvostopenjsko sodišče je izhajalo iz ugotovitve, da se je postopek vodil predvsem zaradi koristi mladoletnega otroka, kar je botrovalo odločitvi, da vsaka stranka krije svoje stroške pravdnega postopka. Takšna odločitev je tudi v skladu z določbo 413. člena ZPP, ki daje sodiščem pri odločanju o pravdnih stroških širši manevrski prostor. Splošnih načel o pravdnih stroških v zakonskih pravdah in pravdah iz razmerij med starši in otroki ni mogoče uporabiti, ker v teh pravdah preiskovalno načelo preveč posega v pravila o zbiranju procesnega gradiva. Oficialno načelo pa narekuje tudi odločanje prek in brez zahtevka (2). Prvostopenjsko sodišče je tej določbi sledilo, zato so pritožbeni očitki o bistvenih kršitvah določb pravdnega postopka neutemeljeni.

11. Ker so ostali pritožbeni očitki neutemeljeni in tudi niso podane kršitve, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je bilo treba pritožbo v preostalem delu zavrniti in sodbo v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrditi (353. člen ZPP).

12. Tožnik je s pritožbo delno uspel, vendar pa je glede na okoliščine primera in naravo postopka pritožbeno sodišče v skladu s prostim preudarkom odločilo, da sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (413. člen ZPP in drugi odstavek 165. člena ZPP). Pri odločitvi o stroških je sodišče izhajalo iz dejstva, da je pritožnikov uspeh približno polovičen; z odločitvijo v pravdnem postopku pa se je zagotavljala predvsem korist otroka, zato uspeh stranke ni relevanten kriterij za odmero stroškov. Pravdnima strankama je bilo zato naloženo, da nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

(1) Ur. l. RS, št. 26/1999 – s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP.

(2) Primerjaj Rijavec, V. in drugi: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba.