Jedro

Če dolžniki priznavajo, da dogovor ni sklenjen, sodišču prve stopnje ni bilo potrebno izvajati dokazov z zaslišanjem.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžniki sami krijejo svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnikov zoper sklep o izvršbi (I. točka izreka). Delno je ustavilo izvršbo za 27. 3. 2015 plačanih 5.000,00 EUR, 14. 5. 2015 plačanih 281,71 EUR in 10. 6. 2015 plačanih 523,90 EUR (II. točka izreka). Sklenilo je, da dolžniki sami trpijo svoje stroške ugovornega postopka (III. točka izreka). Dolžnikom je naložilo, da morajo povrniti upniku v 8 dneh 125,00 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov (IV. točka izreka). Prvemu dolžniku je naložilo, da mora povrniti upniku v 8 dneh 195,93 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku 8-dnevnega roka za izpolnitev dalje (V. točka izreka). Ugotovilo je, da sta se upnik in dolžnik v 10. členu pogodbe o dolgoročnem kreditu dogovorila za predčasno odpoved s strani banke oziroma upnika, če kreditojemalec oziroma dolžnik zamuja ali zamudi s plačilom dvakrat zapored ali trikrat v pogodbenem obdobju z izpolnitvijo katerekoli obveznosti. Na podlagi 1. člena kreditne pogodbe se je dolžnik zavezal, da bo kredit poplačeval v 120 enakih mesečnih obrokih po 1.666,67 EUR mesečno, pri čemer zapade prvi obrok v plačilo 10. 7. 2010, zadnji 10. 6. 2020. Navedba upnika, da dolžnik ni izpolnjeval pogodbenih obveznosti in da je pred odpovedjo pogodbe prejel zadnje plačilo v dobro kredita 17. 1. 2014 v skupnem znesku 12.080,66 EUR, je izkazana z izpisom prometa po pogodbi o dolgoročnem kreditu št. ... S tem je bil izpolnjen razlog za predčasno odpoved kreditne pogodbe, upnik pa je z dopisom dolžniku z dne 7. 10. 2014 odpovedal kreditno pogodbo z 20. 10. 2014. Navedbe dolžnikov, da z upnikom potekajo dogovori o reprogramiranju kredita, so brezpredmetne in ne vplivajo na zapadlost terjatve. Pravno upošteven ugovor bi bil, kolikor bi dolžniki izkazali, da so z upnikom že dosegli dogovor o reprogramiranju kredita, česar niso, niti niso tega navajali, medtem, ko je upnik zanikal dogovor o reprogramiranju terjatve oziroma kakšen drug dogovor, ki bi preprečeval sodno izterjavo dolga. Tudi kolikor bi dolžnik izkazal, da se je z gospo Z. dogovarjal o reprogramu kredita, to ne bi vplivalo na zapadlost terjatve, saj dolžnik ni izkazal končnega dogovora o reprogramu kredita niti ga ni zatrjeval. 2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlagajo pritožbo dolžniki po pooblaščeni odvetniški družbi iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navajajo, da sodišče ni podalo razlogov glede dejstev, na katere so opozarjali tekom postopka, da ni pravnega temelja za vodenje, ker terjatev še ni zapadla glede na dejstvo, da je glavni dolžnik in s tem zastavni dolžnici v dogovoru reprogramiranja dolga, to je kredita, in da postopek še ni zaključen. V zvezi s tem so predlagali izvedbo dokazov in sicer zaslišanje dolžnikov kot tudi v ugovoru navedeno pričo M. Z. Sodišče bi moralo za pravilno ugotovitev razlogov dopustiti izvedbo predlaganih dokazov, saj gre za kontradiktornost postopka. Nadalje v izpodbijanem sklepu ni razlogov glede zatrjevanja dolžnikov, da je upnik s sprejetim nakazilom 14.000,00 EUR pokrival obveznosti glavnega dolžnika po drugem kreditu in ne po kreditu, na katerega se nanaša izvršba. Kolikor bi se ugotovilo nepravilno knjiženje upnika za 14.000,00 EUR, bi bilo ugotovljeno, da je upnik preuranjeno podal odstop od pogodbe in še ni zapadel v plačilo celoten neplačani del kredita. Zastavni dolžnici nista dobili s strani upnika pisnih odpovedi pogodbe s priporočeno pošiljko, tudi ne po notarju. Upnik bi moral v skladu z Zakonom o potrošniških kreditih (v nadaljevanju: ZPotK-1) podati dolžnikom ustrezen z zakonom določen rok za izpolnitev, pa tega ni storil in sicer pred odpovedjo, da izpolni poplačilo zapadlih neplačanih obrokov.

3. Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo upniku s pozivom, odgovora ni vložil. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Dolžniki neutemeljeno navajajo, da sodišče prve stopnje ni podalo razlogov glede temelja, ker terjatev naj še ne bi zapadla glede na dogovor o reprogramiranju dolga. Pravilno je pojasnilo, da bi bil pravno upošteven ugovor, kolikor bi dolžniki navajali, da so z upnikom že dosegli dogovor o reprogramiranju kredita, pa niso. Še v pritožbi ponavljajo, da dogovor o reprogramiranju ni zaključen. Neutemeljen je očitek kršitve kontradiktornosti postopka, Ustave RS, pravice do enakopravnega obravnavanja pred sodiščem, ker na prvi stopnji ni izvedlo dokazov z zaslišanjem dolžnikov ter priče M. Z. glede dogovorov o reprogramiranju kredita. Če dolžniki priznavajo, da dogovor ni sklenjen, sodišče prve stopnje ni rabilo izvajati dokazov z zaslišanjem.

6. Dolžniki v ugovoru z dne 18. 8. 2015 niso zatrjevali knjiženja 14.000,00 EUR, ki so bili plačani s strani druge pravne osebe (T. d.o.o.), ampak v pripravljalnem spisu z dne 29. 9. 2015. Niti niso predložili listinskega dokaza, temveč so se sklicevali na elektronsko pošto, ki jo je predložil upnik z odgovorom na njihov ugovor. Iz elektronske pošte T. L. pri prvem dolžniku z dne 1. 4. 2015 M. Z. pri upniku izhaja, da je prosil upnika, če sredstva 14.000,00 EUR preknjiži na KK kredit (priloga A11). To očitno pomeni kratkoročni kredit, medtem, ko izterjevani znesek izhaja iz dolgoročnega kredita. N. V. pri upniku je v elektronski pošti 3. 4. 2015 odgovorila, da so vsa prejeta plačila tako pokrivali (priloga A10). Dolžniki niso zatrjevali datuma plačila 14.000,00 EUR in ker je prvi dolžnik prosil za prenakazilo na kratkoročni kredit 1. 4. 2015, je moralo biti v krajšem obdobju pred elektronskim sporočilom. Glede na ugotovitev sodišča prve stopnje, da je upnik odstopil od kreditne pogodbe z 20. 10. 2014, česar dolžniki v pritožbi ne izpodbijajo, je družba T. d.o.o. plačala 14.000,00 EUR skoraj pol leta po zapadlosti celotnega dolgoročnega kredita. Zato za ugovor zapadlosti ni bistveno katero obveznost prvega dolžnika je pokrivala družba T. d.o.o., ker je upnik že 24. 3. 2015 vložil predlog za izvršbo. Sodišče prve stopnje pravilno ni izvajalo dokaza z zaslišanjem M. Z., ki naj bi pri upniku izvajala pokrivanje kreditov. Pravilno tudi ni izvajalo dokaza z izvedencem finančne stroke, ki naj bi za dolžnike izračunal pokrivanje posameznih zneskov, česar po lastnih trditvah niso mogli podati oziroma jih niso mogli izračunati.

7. Pritožbena navedba, da zastavni dolžnici nista prejeli od upnika pisne odpovedi pogodbe s priporočeno pošiljko in ne po notarju, je pritožbena novota. Dolžnici nista pojasnili zakaj je nista mogli podati pravočasno v ugovoru. Sodišče druge stopnje je zato ni upoštevalo (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s četrtim in šestim odstavkom 286. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

8. Dolžniki za ugovorne trditve, da je glavni dolžnik redno poravnaval obveznosti do upnika iz pogodbe o kratkoročnem kreditu, niso navedli datumov in zneskov plačil. Predložil jih je upnik. Iz prometa po pogodbi o dolgoročnem kreditu št. 2854091 izhaja, da je prvi dolžnik opravil zadnje nakazilo upniku 17. 1. 2014 v skupnem znesku 12.080,44 EUR. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, sta se upnik in prvi dolžnik dogovorila v pogodbi za predčasno odpoved s strani banke oziroma upnika, če kreditojemalec oziroma dolžnik zamuja ali zamudi s plačilom dvakrat zapored ali trikrat v pogodbenem obdobju z izpolnitvijo katerekoli obveznosti in da bo kredit poplačeval v 120 enakih mesečnih obrokih po 1.666,67 EUR mesečno, pri čemer zapade prvi obrok v plačilo 10. 7. 2010, zadnji 10. 6. 2020. Ker prvi dolžnik od 17. 1. 2014 do 20. 10. 2014 ni plačal nič, je upnik utemeljeno odstopil od pogodbe in vložil izvršilni predlog za celotni zapadli znesek.

9. Pritožbena novota je tudi sklicevanje dolžnikov na ravnanja v skladu z ZPotK-1 in dajanje roka za izpolnitev. Zanjo niso izkazali razloga, zakaj je niso mogli podati v pravočasnem ugovoru. Tudi sicer se obravnavana kreditna pogodba ne šteje kot pogodba o potrošniškem kreditu, ker je kot kreditojemalec nastopala gospodarska družba, ne potrošnik ali potrošnica v skladu s prvim odstavkom 1. člena ZPotK-1. Da sta bili potrošnici zastaviteljici, ne spremeni narave kreditne pogodbe.

10. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo dolžnikov kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

11. Dolžniki sami krijejo svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker jim jih upnik ni neutemeljeno povzročil (šesti odstavek 38. člena ZIZ) in ker s pritožbo niso uspeli (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ).