Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sodba III Ips 7/94

ECLI:SI:VSRS:1994:III.IPS.7.94 Gospodarski oddelek

stečaj pravne posledice začetka stečajnega postopka terjatve v tuji valuti terjatve z valutno klavzulo
Vrhovno sodišče
7. april 1994
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Vsi razlogi, zaradi katerih se terjatve v tuji valuti preračunajo v tolarsko vrednost, veljajo tudi za terjatve, zavarovane z devizno klavzulo. V obeh primerih je pri rednem plačilu odločilen tečaj na dan plačila. Ta tečaj pa v stečajnem postopku ni mogoč, ker je treba terjatve ugotavljati po enotnem kriteriju in ker delitev ni mogoča, če ni vnaprej znan obseg priznane terjatve.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je o tožbenem zahtevku tožeče stranke A. razsodilo tako, da je ugotovilo obstoj njene terjatve nasproti toženi stranki v znesku 13.201.692,45 Sit, s 25 % obrestmi od zneska 11.629.651, 23 Sit od 17.12.1991 dalje do plačila in s 37,5% obrestmi od zneska l.572.041,12 Sit od 17.1.1992 dalje do plačila. Ugotovila je, da se je stečajni postopek proti toženi stranki začel dne 17.12.1991 in da je tedaj znašala terjatev tožeče stranke nasproti toženi stranki 311.538 DEM glavnice in 42.112,23 DEM obresti. Oprlo se je na določbo zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) in preračunalo navedene zneske v tolarje po tečaju na dan začetka stečajnega postopka. Obresti pa je priznalo po obrestni meri v skladu s kreditno pogodbo z dne 4.1.1991. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in z enakimi razlogi potrdilo sodbo prve stopnje.

Proti tej sodbi vlaga revizijo tožeča stranka. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo spremeni in tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da razveljavi sodbi druge in prve stopnje v izpodbijanem delu in vrne zadevo v tem obsegu sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da določba tretjega odst. 100.čl. ZPPSL velja za terjatve v tuji valuti, ne pa za terjatve, zavarovane z devizno klavzulo. Zato trdi, da ji je treba priznati terjatev v znesku, ki izhaja iz tečaja na dan plačila. Sklicuje se na kreditno pogodbo, s katero je bilo določeno, da se terjatev vrne po tečaju na dan plačila. Temu je prilagojena tudi obrestna mera dogovorjenih obresti. Opozarja na besedilo zakonske določbe tretjega odst. 100.čl. ZPPSL in meni, da se ta določba ne nanaša na terjatve, pri katerih je realna vrednost zagotovljena z devizno klavzulo. Sklicuje se na načelo svobode dogovarjanja in opozarja na povezavo med dogovorjeno devizno klavzulo in višino obresti. Navaja revizijsko odločbo, za katero meni, da potrjuje njeno stališče. Z vlogo z dne 12.1.1994, torej že po poteku roka za revizijo, je tožeča stranka obrazložitev revizije dopolnila s sklicevanjem na novi zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l. RS št. 67/93), s čimer zavrača drugostopno argumentacijo, po kateri prejšni ZPPSL možnosti devizne klavzule ni upošteval, ker ni bila dovoljena, sedanji zakon pa ima enako določbo, čeprav je zdaj devizna klavzula dovoljena.

Tožena stranka na revizijo ni odgovorila in Javni tožilec Republike Slovenije se o njej ni izjavil ( 3. odst. 390.čl. ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Tretji odstavek 100.čl. tedaj veljavnega ZPPSL je določal, da gre terjatev v tuji valuti v stečajno maso v dinarski (zdaj tolarski) vrednosti , obračunani po srednjem tečaju, ki velja na dan začetka stečajnega postopka. Vsebinsko enaka je določba zdaj veljavnega četrtega. odst.112. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. Oba zakona res govorita o terjatvah v tuji valuti in posebej ne omenjata terjatev, zavarovanih z devizno klavzulo. Vendar veljajo vsi razlogi, zaradi katerih se terjatve v tuji valuti preračunajo v tolarsko vrednost, tudi za terjatve, zavarovane z devizno klavzulo. V obeh primerih je pri rednem plačilu odločilen tečaj na dan plačila. Ta tečaj pa v stečajnem postopku ne pride v poštev, ker je treba terjatve ugotavljati po enotnem kriteriju in ker delitev ni mogoča, če ni vnaprej znan obseg priznane terjatve. Zato tudi revizijsko sodišče šteje za pravilno tako razlago tretjega odst. 100.čl. ZPPSL, kot sta jo sprejeli sodišči prve in druge stopnje. Tisti del argumentacije drugostopne sodbe, ki se sklicuje na nedovoljenost devizne klavzule, sicer ni točen in je mogoče v tem pogledu pritrditi tožeči stranki, vendar to ne spremeni dejstva, da veljajo vsi razlogi, zaradi katerih je določba 3. odst. 100.čl. ZPPSL potrebna tako za terjatve, izražene v tudi valuti, kot tudi za tolarske terjatve, zavarovane z devizno klavzulo. Osnovna značilnost obeh vrst terjatev je, da se obračunajo po tečaju na dan plačila, prav to pa v stečajnem postopku ni mogoče in je zato treba ravnati po tretjem odst. 100.čl. ZPPSL, torej obračunati terjatev po tečaju, veljavnem na dan začetka stečajnega postopka. Revizijska odločba, na katero se sklicuje tožeča stranka, v to ne posega, ker se nanaša na drugačno pravno razmerje.

Neutemeljena je revizija tudi, kolikor izpodbija obrestno mero priznanih obresti. V tem pogledu je namreč njenemu zahtevku v celoti ugodeno. Res so bile obresti dogovorjene ob predpostavki veljavnosti valutne klavzuje in bi se zato morda izkazalo, da bi bile po preračunu terjatve v tolarsko vrednost utemeljene tudi drugačne obresti, vendar tožeča stranka takega zahtevka ni postavila niti potem, ko se je tožena stranka že sklicevala na določbo tretjega odstavka 100.čl. ZPPSL, ko je bilo torej tožeči stranki znano, da bo lahko o njenem zahtevku odločeno v skladu s to zakonsko določbo. Ker kljub temu ni niti podredno uveljavljala kakšnega drugačnega obrestnega zahtevka, ni bilo mogoče odločiti drugače, kot v okviru postavljenega zahtevka (prvi odst. 2.čl. ZPP).

Uveljavljani revizijski razlog ni podan. Zato je revizijsko sodišče revizijo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno (393.čl. ZPP).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia