Jedro

Glede na podan umik predloga je pravilno uporabiti smiselno določilo prvega odstavka 158. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ko specifične procesne situacije umika s stroškovnega vidika ZIZ ne ureja. Upnik bi bil dolžan povrniti dolžniku nastale stroške ugovora le, če bi bil umik zaradi prenehanja terjatve podan z nesprejemljivim odlašanjem, kar v obravnavani zadevi ni primer.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dolžnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo dolžnikov predlog za povrnitev stroškov ugovora po izteku roka z dne 22. 6. 2012. 2. Dolžnik v pravočasni pritožbi izpodbija sklep sodišča prve stopnje iz razloga podanih procesnih kršitev iz 8. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) in zmotne uporabe šestega odstavka 38. člena ZIZ. Pravica do izjave bi mu naj bila kršena iz razloga, ker ni bil seznanjen z izjavo banke o realizaciji izvršbe, pri čemer vidi t. im. potispisnost v tem, da taka izjava s strani banke zagotovo ni bila podana. Meni, da je upravičen do povrnitev stroškov ugovora, ko upnik ni takoj obvestil sodišča o zmanjšanju njegove terjatve zaradi plačila. Predlaga spremembo sklepa sodišča prve stopnje tako, da se upniku naloži povrnitev ugovornih stroškov, in priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da ne gre za s strani upnika neutemeljno povzročene izvršilne stroške, ki bi jih moral povrniti dolžniku. Zmotno je naziranje dolžnika, da je mogoče upniku očitati neustrezen odziv ob zmanjšanju terjatve zaradi plačila. Banka je izvršila plačilo dne 11. 5. 2012, upnik pa je umaknil predlog dne 22. 6. 2012, istega dne, kot je tudi dolžnik vložil ugovor.

5. Prenehanje terjatve zaradi plačila, ki je posledica opravljenega izvršilnega dejanja kot je v obravnavani zadevi plačilo s strani banke, pri kateri je imel dolžnik odprt bančni račun, ne zahteva nujne reakcije dolžnika ali upnika, saj mora o takem plačilu banka obvestiti sodišče sama (tretji odstavek 138. člena ZIZ). Izvršba v takem primeru teče vse do dokončnega poplačila terjatve, ko je ta ustavljena brez posebne odločitve sodišča, saj brez terjatve ta ne more teči. Ob taki ureditvi so izključene morebitne škodljive posledici za dolžnika, kakor je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, zato bi lahko bil ugovor potreben le v primeru, ko bi prišlo do prenehanja terjatve iz razloga, ki bi ostal sodišču brez posredovanja dolžnika ali upnika neznan.

6. Ugovor v primeru plačila s strani banke je sicer dolžnikova pravica, a s stroškovnega vidika v pojasnjenih okoliščinah njegovega nepotrebnega vlaganja ne more biti uspešen. Stališče dolžnika, da gre za strošek, ki mu ga je upnik neutemeljeno povzročil (šesti odstavek 38. člena ZIZ), se tako izkaže kot neutemeljeno.

7. Enako velja tudi glede glede uveljavitve pobota kot razloga prenehanja terjatve. Dolžnik je upnika, kakor je sam pojasnil v ugovoru, pozval k procesnemu ukrepanju dne 15. 6. 2012. Upnikov umik predloga dne 22. 6. 2012 je bil tako podan v sprejemljivem časovnem okvirju, ko je tudi zakonodajalec v izvršilnem postopku za izvedbo procesnih dejanj predvidel kot splošni rok osem dni, zato je bila dolžnikova reakcija z ugovorom s stroškovnega vidika preuranjena. Glede na podan umik predloga je pravilno uporabiti smiselno določilo prvega odstavka 158. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ko specifične procesne situacije umika s stroškovnega vidika ZIZ ne ureja. Upnik bi bil dolžan povrniti dolžniku nastale stroške ugovora le, če bi bil umik zaradi prenehanja terjatve podan z nesprejemljivim odlašanjem, kar po pojasnjenem v obravnavani zadevi ni primer.

8. Tudi dolžnikovo sklicevanje na kršitev pravice do izjave ni utemeljeno, ko je sam v ugovoru navedel, da je seznanjen s plačilom s strani banke, sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno povzelo vsebino obvestila banke, da je bila izvršba realizirana v višini 819,35 EUR, zato je sklicevanje na t. im. protispisnost neutemeljeno.

9. Ko sodišče druge stopnje tudi ni našlo procesnih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Dolžnik, ki s pritožbo ni uspel, sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).