Jedro

V ponovnem odločanju je tako sodišče prve stopnje odločalo le še o predlogu pritožnice kot dedinje zaščitne kmetije o vštetju pričakovanih izdatkov prevzemnice zaščitene kmetije, potrebnih za usposobitev mld. nujnih dedičev za samostojno življenje, primerno gospodarski možnosti zaščitne kmetije, v nujni delež, ki tem dedičem pripada (prvi odstavek 16. člena ZDKG).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep o dedovanju sodišča prve stopnje potrdi.

II. Dedinja A. A. krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom o dedovanju sklenilo, da mladoletni B. B., C. C.,D. D. in E. E., vsi dediči po pokojnem F. F. na podlagi sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Lenartu opr. št. D 4/2022 z dne 2. 2. 2022 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru opr. št. I Cp 187/2022 z dne 5. 4. 2022, dedujejo denarno protivrednost nujnega deleža v višini 11. 057,77 EUR, ki se valorizira letno in izplača v roku 10 let od pravnomočnosti tega sklepa o dedovanju.

2. Zoper citirani sklep o dedovanju se pritožuje zakonita dedinja A. A., in sicer zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava po 2. in 3. točki prvega odstavka 338. člena v zvezi z 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) in 163. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju: ZD) ter predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep o dedovanju spremeni tako, da zniža višino denarne protivrednosti nujnih deležev imenovanih dedičev oziroma podredno, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep o dedovanju razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Bistvo pritožbene graje je, da dejansko premoženjsko stanje pritožnice in gospodarska zmožnost zaščitene kmetije v danih okoliščinah ne omogočata, da bi lahko pritožnica v 10 letih privarčevala 44.303,00 EUR, kolikor sicer znašajo nujni deleži imenovanih dedičev. V nadaljevanju pritožba navaja razloge za umik prvotnega predloga pritožnice za odlog dedovanja in poudarja, da sodišče prve stopnje neutemeljeno nakazuje, da lahko nujni dediči tudi s prisilno izvršbo posežejo po zaščiteni kmetiji, saj je uspešnost takšne prisilne izvršbe vprašljiva. Nazadnje pritožba dodaja še, da je sodišče prve stopnje zmotno in v nasprotju z napotki sodišča druge stopnje tolmačilo namen otroškega dodatka ter da ni izvedlo nobenega dokaza v zvezi z navedbami pritožnice, da mesečne potrebe posameznega mld. nujnega dediča znašajo vsaj 150,00 EUR.

3. Skrbnica za posebni primer mld. nujnih dedičev G. G. in CSD se v odgovorih na pritožbo zavzemata za zavrnitev le – te kot neutemeljene in predlagata potrditev izpodbijanega sklepa o dedovanju.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. ZPP v drugem odstavku 350. člena v zvezi z 366. členom ZPP in 163. členom ZD določa, da sodišče druge stopnje preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na absolutne bistvene kršitve določb nepravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za zastopanje pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da ni podana nobena izmed uradoma upoštevnih bistvenih kršitev določb zapuščinskega postopka ter da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in posledično pravilno uporabilo materialno pravo, kot bo to podrobneje obrazloženo v nadaljevanju tega sklepa.

6. Pritožnica je s pripravljalno vlogo z dne 30. 6. 2020 (list. št. 58) predlagala, da se jo v skladu s 7. členom Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju: ZDKG) določi kot dedinjo zaščitne kmetije, ki je predmet dedovanja po pokojnem F. F.; znižanje obračunske vrednosti zaščitne kmetije; vštetje izdatkov potrebnih za preživljanje mladoletnih dedičev v njihov nujni delež v skladu s 16. členom ZDKG in določitev izjemnega 10 letnega roka za izplačilo nujnih deležev v skladu s prvim odstavkom 15. člena ZDKG. O dediču zaščitne kmetije, nujnih dedičih, roku za izplačilo nujnih deležev in znižanju obračunske vrednosti zaščitene kmetije je sodišče prve stopnje že pravnomočno odločilo s sklepom o dedovanju opr. št. D 4/2020 z dne 2. 2. 2022. Ta sklep o dedovanju je bil s sklepom sodišča druge stopnje opr. št. I Cp 187/2022 z dne 5. 4. 2022 razveljavljen v delu, ki se nanaša na višino denarne protivrednosti nujnih deležev, saj sodišče prve stopnje v prvotnem sklepu o dedovanju, skladno s 16. členom ZDKG, ni odločilo o vštetju pričakovanih izdatkov prevzemnice zaščitene kmetije, potrebnih za usposobitev mld. dedičev za samostojno življenje, primerno gospodarski možnosti zaščitne kmetije, v nujni delež, ki tem dedičem pripada, kot to podrobneje izhaja iz obrazložitve navedenega sklepa sodišča druge stopnje.

7. V ponovnem odločanju je tako sodišče prve stopnje odločalo le še o predlogu pritožnice kot dedinje zaščitne kmetije o vštetju pričakovanih izdatkov prevzemnice zaščitene kmetije, potrebnih za usposobitev mld. nujnih dedičev za samostojno življenje, primerno gospodarski možnosti zaščitne kmetije, v nujni delež, ki tem dedičem pripada (prvi odstavek 16. člena ZDKG), pri čemer je tovrstni predlog dedinje zaščitne kmetije utemeljeno zavrnilo in pravilno odločilo, da je slednja dolžna vsakemu mld. nujnemu dediču izplačati denarno protivrednost nujnega deleža v višini 11.057,77 EUR, ki se valorizira letno in izplača v roku 10 let od pravnomočnosti izpodbijanega sklepa o dedovanju.

8. Pritožbeno nesporno namreč je, da je vsak izmed mld. nujnih dedičev prejemnik družinske pokojnine v višini 113,81 EUR mesečno (odločba Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje Slovenije št. 359143158 z dne 6. 2. 2020, priloga spisa B2) in da pritožnica za vse mld. nujne dediče skupaj prejme še 526,74 EUR otroškega dodatka mesečno, kar pomeni, da ima pritožnica za preživljanje posameznega mld. nujnega dediča na voljo 245,00 EUR mesečno, kot je to pravilno izračunalo že sodišče prve stopnje. Slednje je v okviru mesečnih prihodkov mld. nujnih dedičev pravilno upoštevalo tudi otroški dodatek, ki je v skladu z 70. členom Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (v nadaljevanju: ZSDP-1) dopolnilni prejemek staršem za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka. Pravico do otroškega dodatka ima v skladu z 73. členom ZSDP-1 eden od staršev oziroma v konkretnem primeru pritožnica, ki mora ta prejemek porabiti za preživljanje, vzgojo in izobraževanje mld. nujnih dedičev, zato je sodišče prve stopnje otroški dodatek pravilno upoštevalo v okviru dohodkov, ki jih ima pritožnica kot dedinja zaščitene kmetije na voljo za usposobitev mld. nujnih dedičev za samostojno življenje, primerno gospodarski možnosti zaščitene kmetije (16. člen ZDKG). K temu sodišče druge stopnje še dodaja, da pritožnica ni nasprotovala navedbam skrbnice za posebni primer mld. nujnih dedičev, da prejema tudi nekatere druge socialne transferje (npr. dodatek za veliko družino, plačilo malic in kosil v vrtcu ter šoli).

9. Upoštevajoč navedeno in dejstvo, da je pritožnica sama navedla, da potrebe posameznega mld. nujnega dediča znašajo minimalno 150,00 EUR mesečno, ob tem pa ima za preživljanje vsakega mld. nujnega dediča na voljo vsaj 245,00 EUR mesečno, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da pritožnica sama za preživljanje mld. nujnih dedičev ni dolžna prispevati ničesar, zato izdatkov, ki bi se v skladu s prvim odstavkom 16. člena ZDKG lahko všteli v nujni delež ni.

10. V tej zvezi sodišče druge stopnje v okviru pritožbene graje pojasnjuje še, da pritožnica za lastne navedbe v smeri, da potrebe posameznega mld. nujnega dediča znašajo minimalno 150,00 EUR mesečno ni predlaga nobenega dokaza, niti lastnega zaslišanja ne, hkrati pa je bilo to dejstvo med udeleženci zapuščinskega postopka nesporno, zato so vse pritožbene navedbe v tej smeri neutemeljene.

11. Nazadnje sodišče druge stopnje pojasnjuje še, da je že s sklepom I Cp 187/2022 z dne 5. 4. 2022 sklenilo, da razlogov za zmanjšanje nujnega deleža v skladu z drugim odstavkom 14. člena ZDKG ni in da gospodarska zmožnost zaščitene kmetije z izplačilom nujnih deležev ne bo ogrožena. Letni prihodek zaščitene kmetije iz naslova zakupnin namreč znaša 2.307,00 EUR, k temu pa je potrebno prišteti še dohodek iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti v višini 3.854,50 EUR letno, kar pomeni, da letni prihodki zaščitene kmetije znašajo 6.161,50 EUR letno oziroma 61.615,00 EUR v desetih letih. Skupna denarna protivrednost vseh nujnih deležev pa znaša 44.303,08 EUR.

12. Pritožbene navedbe glede razlogov za umik pritožničinega predloga za odlog dedovanja v skladu z 10. členom ZDKG so za odločitev v zadevi irelevantne, zato se sodišče druge stopnje do njih ne bo podrobneje opredeljevalo.

13. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo v celoti zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep o dedovanju (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 163. členom ZD), pri tem pa se je opredelilo samo do tistih pritožbenih navedb, ki so bistvenega pomena za odločitev v zadevi (prvi odstavitev 360. člena v zvezi z 366. členom ZPP in 163. členom ZD).

14. V skladu s prvim odstavkom 174. člena ZD pritožnica krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.