Jedro

Dejstvo, da je tožeča stranka tožbo vložila dne 10. 2. 2015 (ko je tožeča stranka zoper toženo stranko vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine), torej pred zapadlostjo terjatve (ki je zapadla 28. 2. 2015), na odločitev ne vpliva, ker določila ZPP slednje dopuščajo. Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine šele skupaj s prvo pripravljalno vlogo, v kateri upnik oziroma v pravdnem postopku tožnik navede dejansko podlago obveznosti dolžnika oziroma v pravdnem postopku toženca, tvori tožbo. Šele z opredelitvijo dejanske podlage zahtevka je mogoča identifikacija zahtevka.

Izvršilni predlog je bil vložen dne 10. 2. 2015, torej preuranjeno. Vendar so tožničine navedbe v prvi pripravljalni vlogi sestavni del tožbe, postopek po vložitvi ugovora pa izgubi lastnost posebnega postopka in zanj veljajo pravila za redni postopek. Ker pa tožena stranka tudi ob zapadlosti (28. 2. 2015) ni izpolnila njenega zahtevka, je prišla v zamudo (izpolnila ga je šele dne 17. 4. 2015). Vtoževana obveznost je bila izpolnjena pred koncem glavne obravnave, zato je tožnica utemeljeno umaknila tožbo v delu, v katerem je tožena stranka izpolnila zahtevek, vztrajala pa je le še pri plačilu zamudnih obresti in stroškov izvršilnega postopka, kar bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati in bi moralo odločati o stanju stvari ob koncu glavne obravnave (1. odstavek 311. člena ZPP). Zato bo moralo sodišče prve stopnje o tožbenem zahtevku odločiti meritorno, saj je tožbo nepravilno zavrglo kot preuranjeno.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi in se izpodbijana sklepa razveljavita in vrneta sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 20. 8. 2015 zavrglo tožbo in sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 15200/2015 z dne 17. 2. 2015 razveljavilo v delu, v katerem je dolžniku (toženi stranki) naloženo, da je dolžan v roku 8 dni plačati upniku (tožeči stranki) glavnico v znesku 5.662,62 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 1. 2015 do plačila in stroške izvršilnega postopka v znesku 186,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne od vročitve sklepa o izvršbi dalje do plačila in da tožeča stranka sama krije stroške sodnega postopka. S sklepom z dne 22. 9. 2015 je tožeči stranki naložilo, da je dolžna toženi stranki povrniti stroške v znesku 283,47 EUR, v roku 8 dni brezobrestno, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Tožeča stranka vlaga pravočasno pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Navaja, da je tožeča stranka s tožbo (predlogom za izvršbo) uveljavljala plačilo zneska 5.662,62 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 1. 2015 dalje do plačila in v pripravljalni vlogi z dne 24. 4. 2015 delno umaknila tožbo za znesek 5.662,62 EUR, ki ga je tožena stranka plačala dne 17. 4. 2015 in za zakonske zamudne obresti od tega zneska za obdobje od 30. 1. 2015 do 27. 2. 2015. Po delnem umiku tožbe je zahtevala le še plačilo 59,95 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 4. 2015 dalje do plačila ter izvršilne in pravdne stroške. Meni, da je zapadlost terjatve dejstvo, ki je nastalo po izdaji sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine in se nanaša na samo terjatev, zato bi ga sodišče moralo upoštevati. Nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, da je tožba preuranjena, saj mora sodišče vedno odločati glede na stanje kot obstaja v trenutku izdaje odločbe. V trenutku izdaje izpodbijanega sklepa je tožničina terjatev že zapadla, zato sodišče tožbe ne bi smelo zavreči. V vsakem primeru bi moralo sodišče o tožbi meritorno odločiti, saj je zapadlost terjatve materialnopravni pogoj za utemeljenost tožbenega zahtevka in ne procesni pogoj. Navaja, da je sodišče kršilo določbe prvega odstavka 311. člena ZPP, ker ni odločalo o terjatvi, ki je zapadla do konca glavne obravnave oziroma do dneva odločitve. Pritožbo vlaga tudi zoper stroškovno odločitev, s katero ji je bilo naloženo, da mora toženi stranki povrniti stroške postopka. Glede na to, da so stroški postopka akcesorna terjatev, ki je odvisna od odločitve glede glavne stvari, meni, da je tudi odločitev o stroških postopka po temelju nepravilna iz razlogov, kot je odločitev o glavni stvari. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijana sklepa v celoti razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožbi sta utemeljeni.

4. Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijana sklepa v mejah razlogov, navedenih v pritožbah, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadalj. - ZPP) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja: - da je Okrajno sodišče v Ljubljani dne 17. 2. 2015 izdalo sklep o izvršbi, s katerim je odločilo, da se dolžniku naloži, da v roku 8 dni po pravnomočnosti sklepa upniku poravna v predlogu navedeno terjatev in dovoli predlagano izvršbo ter da se stroški upnika odmerijo v višini 186,00 EUR; - da je dolžnik (tožena stranka) zoper citiran sklep o izvršbi vložil pravočasen ugovor, ki mu je bilo ugodeno in je bil sklep o izvršbi z dne 17. 2. 2015 razveljavljen v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba ter sklenjeno, da bo o zahtevku in o stroških odločalo Delovno in socialno sodišče v Mariboru v pravdnem postopku; - da je Delovno sodišče v Mariboru s sklepom z dne 21. 4. 2015 tožečo stranko pozvalo k popravku tožbe, da navede dejansko in pravno podlago svojega zahtevka; - da je tožeča stranka s prvo pripravljalno vlogo navedla: da od tožene stranke uveljavlja plačilo odpravnine zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v znesku 5.662,62 EUR; da je odpoved prejela 16. 12. 2014, kar ob upoštevanju 44 dnevnega odpovednega roka pomeni, da ji preneha delovno razmerje dne 29. 1. 2015, zaradi česar je prišla tožena stranka glede plačila odpravnine v zamudo 30. 1. 2015 in zato v predlogu za izvršbo zahtevala plačilo zneska 5.662,62 EUR z zakonskimi zamudnimi obresti od 30. 1. 2015 dalje do plačila; - da se je tožeči stranki zaradi bolniškega staleža podaljšal odpovedni rok in ji je delovno razmerje prenehalo dne 28. 2. 2015, zaradi česar je tožena stranka glede plačila odpravnine prišla v zamudo z dnem 28. 2. 2015; - da je tožeča stranka umaknila tožbo v delu zakonskih zamudnih obresti za obdobje od 30. 1. 2015 do vključno 27. 2. 2015 in zahtevala le še plačilo zneska odpravnine in zakonske zamudne obresti od 28. 2. 2015 dalje do plačila; - da je tožena stranka dne 17. 4. 2015 plačala tožeči stranki znesek odpravnine v višini 5.662,62 EUR, zato je tožeča stranka umaknila tudi zahtevek za plačan znesek in vztrajala le še pri zahtevku za plačilo glavnice iz naslova zakonskih zamudnih obresti od zneska 5.662,62 EUR v višini 59,95 EUR (za obdobje od 28. 2. 2015 do 17. 4. 2015) in plačilo izvršilnih stroškov v znesku 186,00 EUR.

6. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da terjatev tožeče stranke za plačilo odpravnine v znesku 5.662,62 EUR dne 10. 2. 2015, ko je tožeča stranka zoper toženo stranko vložila predlog na podlagi verodostojne listine, še ni zapadla v plačilo, ker ji je zaradi bolniškega staleža delovno razmerje prenehalo šele 28. 2. 2015. Iz tega razloga je tožbo zavrglo kot preuranjeno.

7. V skladu z 2. odstavkom 62. člena Zakona o izvršbi (Ur. l. RS, št. 51/1998 s sprem. - ZIZ) se predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bila podlaga za izdajo razveljavitvenega sklepa o izvršbi, obravnava kot tožba v pravdnem postopku. Ta določba daje sodišču podlago, da s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki ne vsebuje dejanske podlage dolžnikove obveznosti, postopa kot z nepopolno tožbo (108. člen ZPP), kakor je pravilno ravnalo sodišče prve stopnje. To pomeni, da predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine šele skupaj s prvo pripravljalno vlogo, v kateri upnik, sedaj dolžnik, navede dejansko podlago dolžnikove, sedaj toženčeve, obveznosti, tvori tožbo. Tožničine navedbe v prvi pripravljalni vlogi, da je podlaga njene obveznosti redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, v kateri je določena višina odpravnine, so sestavni del tožbe.

8. Med postopkom pred sodiščem prve stopnje je tožena stranka izpolnila svojo obveznost, in za izpolnjen del obveznosti je tožeča stranka umaknila tožbo v tem delu in vztrajala le še pri plačilu zamudnih obresti za čas od 28. 2. 2012 do 17. 4. 2012 in stroškov izvršilnega postopka.

9. Dejstvo, da je tožeča stranka tožbo vložila dne 10. 2. 2015 (ko je tožeča stranka zoper toženo stranko vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine), torej pred zapadlostjo terjatve (ki je zapadla 28. 2. 2015), na odločitev ne vpliva, ker določila ZPP slednje dopuščajo. Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine šele skupaj s prvo pripravljalno vlogo, v kateri upnik oziroma v pravdnem postopku tožnik navede dejansko podlago obveznosti dolžnika oziroma v pravdnem postopku toženca, tvori tožbo. Šele z opredelitvijo dejanske podlage zahtevka je mogoča identifikacija zahtevka.

10. Sodišče prve stopnje navaja, da v postopku, ki sledi ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, sodišče omeji svojo presojo zgolj na dejstva in pravna razmerja, od katerih je odvisna pravilnost in utemeljenost sklepa o izvršbi. Vendar sodišče pri presoji o utemeljenosti sklepa o izvršbi upošteva tudi kasneje nastala dejstva, ki se nanašajo na samo terjatev, ne more pa se ukvarjati z drugimi dejstvi, ki so nastala po izdaji sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine. To je v obravnavani zadevi odločilno. Ugotovljeno je, da je bil izvršilni predlog vložen dne 10. 2. 2015, torej preuranjeno. Vendar so tožničine navedbe v prvi pripravljalni vlogi sestavni del tožbe, postopek po vložitvi ugovora pa izgubi lastnost posebnega postopka in zanj veljajo pravila za redni postopek. Ker pa tožena stranka tudi ob zapadlosti (28. 2. 2015) ni izpolnila njenega zahtevka, je prišla v zamudo (izpolnila ga je šele dne 17. 4. 2015). Vtoževana obveznost je bila izpolnjena pred koncem glavne obravnave, zato je tožnica utemeljeno umaknila tožbo v delu, v katerem je tožena stranka izpolnila zahtevek, kar bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati in bi moralo odločati o stanju stvari ob koncu glavne obravnave (1. odstavek 311. člena ZPP). Glede na obrazloženo bo sodišče prve stopnje moralo o tožbenem zahtevku meritorno odločiti, posledično pa je iz tega razloga utemeljena pritožba tudi glede pravdnih stroškov.

11. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke ugodilo in sklepa sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. odstavek 365. člena ZPP).

12. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP, ki določa, da če sodišče razveljavi odločbo, zoper katero je vloženo pravno sredstvo, in zadevo vrne v novo sojenje, pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo.