Jedro

Ne drži, da mora upnik dokazati, da dolžnik kot odgovorni družbenik izpolnjuje pogoje za upravičenca do odškodnine. Tovrstno dokazovanje ni predvideno za dani izvršilni postopek, temveč za postopek uveljavljanja odškodnine s strani (ne)odgovornega družbenika pri Državnem odvetništvu RS, opraviti pa ga mora družbenik in ne upnik. Tega, da bi država morala prevzeti dolg le tistih odgovornih družbenikov, ki izpolnjujejo pogoje za odškodnino, zakon ne določa.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II.Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se ugovor (op.: nove) dolžnice z dne 4. 1. 2023 zavrne (I. točka izreka sklepa), da dolžnica sama nosi svoje stroške sestave ugovora (II. točka izreka sklepa) in da mora dolžnica upniku v roku 8 dni povrniti 219,60 EUR stroškov ugovornega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje do plačila (III. točka izreka sklepa).

2.Zoper sklep se po Državnem odvetništvu RS pravočasno pritožuje nova dolžnica. Navaja, da zgolj sklicevanje na tretji odstavek 17. člena ZOKIPOSR in v zvezi s tem sprejeto ustavno odločbo ne zadostuje za sprejetje stališča, na podlagi katerega se predmetni izvršilni postopek nadaljuje zoper Republiko Slovenijo kot novo dolžnico ter posledično temu za zavrnitev dolžničinega ugovora z dne 4. 1. 2023. Za presojo, ali so izpolnjene predpostavke po določilih ZOKIPOSR, na podlagi katerih preide obveznost na Republiko Slovenijo, so pomembne tudi okoliščine, do katerih se je ustavno sodišče opredelilo predvsem v točkah od 51. do 56 citirane ustavne odločbe. Odgovorni družbenik iz tretjega odstavka 17. člena ZOKIPOSR mora izpolnjevati vse pogoje upravičenca po peti točki 2. člena in po 5. členu ZOKIPOSR, kar pomeni, da mora upnik dokazati, da dolžnik kot odgovorni družbenik iz 17. člena ZOKIPOSR izpolnjuje pogoje za upravičenca do odškodnine na podlagi tega zakona: 1.) da je oseba, ki je bila družbenik ali delničar v kapitalski družbi ali vsaka druga oseba, ki izkaže pravni interes, ter na katero so zaradi izbrisa družb v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 na podlagi določb ZFPPod prešle obveznosti izbrisane družbe, in ki je te obveznosti deloma ali v celoti plačala, pri čemer mora ta oseba izkazati še pogoje, da je v predpisanem roku izvedla v skladu z zakonom razpoložljive aktivnosti in izbrisa družbe ter prehoda obveznosti ni mogla ali morala preprečiti (pasivni družbeniki) ali 2.) da na poslovanje družbe ni mogla vplivati in tega zaradi opravičljivih razlogov ni uveljavljala v predhodnih postopkih ali je bilo njeno uveljavljanje neuspešno iz drugih razlogov ter v teh postopkih ni imela pooblaščenega odvetnika (pasivni družbenik). Iz 51. točke obrazložitve odločbe US RS U-I-115/2023-14 z dne 4. 4. 2024 (odločba US RS) izhaja, da pravico do odškodnine od države želi podeliti le pasivnim družbenikom. V 52. točki obrazložitve odločbe US RS je US RS navedlo, da čeprav prvi odstavek 5. člena ZOKIPOSR očitno varuje pasivne družbenike, upravičenca do odškodnine definira kot osebo, "na katero so zaradi izbrisa družb v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 na podlagi določb ZFPPod prešle obveznosti izbrisane družbe". Tako je potrebno v vsakem izvršilnem postopku, kjer je podan predlog za nadaljevane izvršbe zoper Republiko Slovenijo na podlagi tretjega odstavka 17. člena ZOKIPOSR, ugotoviti, ali družbenik izpolnjuje navedene pogoje (upravičenca). Nova dolžnica Republika Slovenija tako izpostavlja, da v konkretni izvršilni zadevi izbrisani družbenik oziroma sedaj dolžnica ne izpolnjuje pogojev za odgovornega družbenika po 3. odstavku 17. člena ZOKIPOSR in upoštevajoč vsebino ustavne odločbe. Pojem odgovornega družbenika je namreč treba razlagati tako, da ustreza pojmu upravičenca iz 5. točke 2. člena ZOKIPOSR (ki je napolnjen z vsebino ob upoštevanju prvega odstavka 5. člena ZOKIPOSR) in da je odgovorni družbenik iz tretjega odstavka 17. člena ZOKIPOSR le pasivni družbenik, ob upoštevanju razlik, ki jih je US natančno opredelilo v točkah (a) in (b) 56. odstavka odločbe. Priglaša pritožbene stroške.

3.Upnik je odgovoril na pritožbo po pooblaščencu, ji nasprotoval in priglasil stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 21. 12. 2022 sklenilo, da se izvršba nadaljuje zoper Republiko Slovenijo, in sicer na podlagi Zakona o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 (ZOKIPOSR), ki določa ex lege prevzem dolga s strani nove dolžnice. Nova dolžnica je 4. 1. 2023 vložila ugovor zoper pravno nasledstvo, ki ga je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrnilo.

6.ZIZ v četrtem odstavku 24. člena ZIZ določa, da se v primeru spremembe dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo, izvršba nadaljuje z novim dolžnikom, če upnik z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj. Kadar to ni mogoče, se prenos terjatve dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku. Novi dolžnik mora izvršbo prevzeti v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo. Na "drug način" je v obravnavani zadevi na podlagi zakona, upoštevajoč stanje sodnega registra, kdo je bil družbenik in kdaj je bila družba izbrisana. Stališču, da je v tretjem odstavku 17. člena ZOKIPOSR urejen zakonit prevzem dolgov iz izvršilnih naslovov, je pritrdilo tudi Ustavno sodišče RS v odločbi U-I-115/23 z dne 4. 4. 2023, s katero je ugotovilo, da izpodbijane odločbe ZOKIPOSR niso v neskladju z Ustavo RS. Republika Slovenija je tako postala novi dolžnik za dolgove iz obstoječih izvršilnih naslovov, kar je tudi obravnavani primer, že z uveljavitvijo zakona in ne šele po zaključku posebnega postopka pred Državnim odvetništvom, kot je nova dolžnica uveljavljala v ugovoru.

7.ZOKIPOSR tudi po mnenju višjega sodišča določa domnevo, da je Republika Slovenija z dnem njegove uveljavitve prevzela dolg odgovornega družbenika do upnikov na podlagi ex lege prenosa obveznosti izbrisane družbe na aktivnega družbenika pod pogoji, ki jih za prevzem dolga določa zakon, ki ureja obligacijska razmerja, in da je upnik v prevzem dolga privolil ter da so prenehala vsa zavarovanja dolga. Upniki lahko na podlagi tega zakona plačilo še neplačanega dela svoje terjatve do družbenikov izbrisane družbe od prevzemnika uveljavljajo pod enakimi pogoji, kot če bi plačilo zahtevali od družbenika izbrisane družbe ali njegovih dedičev (tretji odstavek 17. člena, prim. VSL Sklep I Ip 1083/2023).

8.Neutemeljeno nova dolžnica uveljavlja, da mora upnik dokazati, da dolžnik kot odgovorni družbenik iz 17. člena ZOKIPOSR izpolnjuje pogoje za upravičenca do odškodnine na podlagi tega zakona. Tovrstno dokazovanje ni predvideno za dani izvršilni postopek, temveč za postopek uveljavljanja odškodnine s strani (ne)odgovornega družbenika pri Državnem odvetništvu RS, opraviti pa ga mora družbenik in ne upnik. V obravnavani in drugih tovrstnih zadevah je bilo o nadaljevanju izvršbe zoper družbenico že pravnomočno odločeno, tudi sicer pa nova dolžnica ne v ugovoru ne v obravnavani pritožbi ni podala nikakršnih navedb in dokazov o pasivnosti družbenice. Sploh pa je nova dolžnica postopek prevzela v fazi, ko je bilo nadaljevanje izvršbe zoper družbenico pravnomočno dovoljeno, ne da bi nova dolžnica navajala kakršnekoli opravičljive razloge, zakaj družbenica ni že v predhodnem postopku uveljavila svoje domnevne pasivnosti, zlasti ne takšne, ki bi lahko ustavno skladno utemeljili poseg v upnikovo v tem postopku že pravnomočno ugotovljeno oziroma pridobljeno pravico do izvršitve njegove terjatve. Nenazadnje pa nova dolžnica spregleda, da je Ustavno sodišče v 56. točki obrazložitve odločbe U-I-115/23-14 zapisalo, da tega, da bi država morala prevzeti dolg le tistih odgovornih družbenikov, ki izpolnjujejo pogoje za odškodnino iz 5. člena ZOKIPOSR, tretji odstavek 17. člena ZOKIPOSR ne določa.

9.Pritožba po pojasnjenem ni utemeljena, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, zato jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10.Nova dolžnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni pripomogel k odločitvi na drugi stopnji in ne gre za potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 24, 24/4 Zakon o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 (2021) - ZOKIPOSR - člen 2, 2-5, 5, 5/1, 17, 17/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.