Jedro

Izvedenec je dejansko izdelal mnenje, ki je bilo izjemno zahtevno. Vprašanje, ali je res presegel nalogo, ki mu jo je sodišče zadalo, pa bo predmet dokazne ocene. Enako velja za pritožbeno kritiko dela izvedenca v zvezi s tem, da bi moral k delu pritegniti še izvedenca strojne in elektro stroke, a tega ni storil. Za izplačilo nagrade izvedencu je ključno, da je predujem bil založen, in da zadostuje za izplačilo nagrade. Kdo ga je plačal in kakšne posledice bi imela okoliščina, da ga ena od strank ni plačala, v tej fazi postopka (ko se odloča le o nagradi izvedencu), ni relevantno.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni: - v I. točki izreka tako, da se znesek 1.254,75 EUR nadomesti z zneskom 1.208,65 EUR, - v II. točki tako, da se znesek 111,05 EUR nadomesti z zneskom 106,97 EUR, znesek 6,65 EUR pa z zneskom 6,40 EUR ter - v IV. točki izreka tako, da se znesek 1.372,45 EUR nadomesti z zneskom 1.322,02 EUR.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

III. Pritožnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvedencu in cenilcu za gradbeništvo, A. A., za opravljeno delo priznalo nagrado in povrnitev stroškov v skupnem znesku 1.254,75 EUR (I. točka izreka). Od tega zneska je obračunalo in priznalo tudi 8,5% prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in 0,53% prispevek za poškodbe pri delu (II. točka izreka). Navedlo je, da izvedenec ni zavezanec za plačilo DDV (III. točka izreka) in odločilo, da plačilo skupnega zneska, v višini 1.372,45 EUR izvrši finančno računovodska služba sodišča iz sredstev predujma, ki ga je dne 11. 4. 2011 založila tožena stranka (IV. točka izreka). Odločilo je še, da se navedeni znesek po pravnomočnosti tega sklepa in po predložitvi računa BB nakaže na račun BB, odprt pri banki X. d. d. (V. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se iz „vseh pritožbenih razlogov“ pravočasno pritožuje tožena stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Vse postavke, po katerih je sodišče prve stopnje izvedencu odmerilo nagrado (študij spisa, ogled, izdelava pisnega izvida in mnenja, materialni stroški), se nanašajo na izdelavo samega izvedenskega mnenja. Dejstvo, da se v spisu nahajata tudi „predlog izvedeniškega mnenja“ in „analiza situacij z obrazložitvijo“ na višino nagrade ni vplivalo. Z navedbami, da ni jasno ali se nagrada nanaša tudi na omenjena dokumenta, zato pritožba ne more uspeti.

5. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (v nadaljevanju Pravilnik) v 48. členu določa, da se izvedencu prizna nagrada za študij spisa, višina nagrade pa je odvisna od njegovega obsega. Sodišče prve stopnje je izvedencu pravilno priznalo priglašeno nagrado za študij spisa v obsegu med 1000 in 2000 stranmi (460,00 EUR). Predmetni spis namreč, skupaj s prilogami, takšno število strani celo presega.

6. Pravilno je sodišče prve stopnje izvedencu priznalo tudi nagrado za izdelavo izjemno zahtevnega mnenja. Naloga izvedenca je izjemno zahtevna takrat, ko zahteva poglobljen študij, obsežne analize in preiskave. Navedeni pogoj je v obravnavanem primeru nedvomno izpolnjen, čemur pritožba niti ne nasprotuje. S takšno nagrado se ne strinja zgolj zato, ker meni, da je izvedenec presegel svojo nalogo in izračune izdeloval kljub navodilu sodišča, naj to stori le, če bo podatke lahko dobil iz situacij, ki so vložene v spis z vsebinsko obrazložitvijo, in ne samo s ceno, in kljub dejstvu, da je ugotovil, da to ni mogoče. Kot izhaja že iz same pritožbe je torej izvedenec dejansko izdelal mnenje, ki je bilo izjemno zahtevno. Posledično mu je sodišče prve stopnje upravičeno odmerilo nagrado po 4. točki prvega odstavka 51. člena Pravilnika. Vprašanje, ali je res presegel nalogo, ki mu jo je sodišče zadalo, pa bo predmet njegove dokazne ocene. Enako velja za pritožbeno kritiko dela izvedenca v zvezi s tem, da bi moral k delu pritegniti še izvedenca strojne in elektro stroke, a tega ni storil. 7. Pritožba pa utemeljeno opozarja, da iz izpodbijanega sklepa ni jasno katero dodatno dokumentacijo (ki se v spisu I Pg 328/2014 ne nahaja) naj bi izvedenec pribavil in študiral. To ni razvidno niti iz priglašenega stroškovnika niti iz vpogleda v izvedensko mnenje. Ker izvedenec takšne dodatne dokumentacije ni navedel, mu je sodišče prve stopnje neutemeljeno priznalo nagrado, ki jo Pravilnik predvideva v 1. točki prvega odstavka 49. člena. Višje sodišče je zato v tem delu pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da izvedencu navedene nagrade (v višini 46,00 EUR) ni priznalo. Nagrada, do izplačila katere je izvedenec upravičen, tako znaša 1.208,65 EUR, prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 106,97 EUR, prispevek za poškodbe pri delu pa 6,40 EUR – skupaj torej 1.322,02 EUR. Temu ustrezno je višje sodišče spremenilo izpodbijani sklep v I., II. in IV. točki izreka (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP).

8. Pritožba v nadaljevanju neutemeljeno oporeka še odločitvi, da se nagrada izvedencu izplača iz založenega predujma. Takšna odločitev (oziroma odredba) je povsem skladna z določbo drugega odstavka 244. člena ZPP, ki se po drugem odstavku 249. člena ZPP smiselno uporablja tudi za povračilo stroškov in nagrade izvedenca. Ta določa, da sodišče v sklepu, s katerim odmeri stroške priče (izvedenca) tudi odredi, naj se določen znesek izplača iz predujma, če ta ni bil založen, pa naloži stranki naj priči (izvedencu) plača določen znesek. Za izplačilo nagrade izvedencu je torej ključno, da je predujem bil založen, in da zadostuje za izplačilo nagrade. Kdo ga je plačal in kakšne posledice bi imela okoliščina, da ga ena od strank ni plačala, v tej fazi postopka (ko se odloča le o nagradi izvedencu), ni relevantno.

9. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep v I. II. in IV. točki izreka spremenilo tako, kot izhaja iz predhodne obrazložitve. V preostalem delu je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

10. Ker je tožena stranka s pritožbo uspela le v minimalnem delu, mora sama kriti svoje pritožbene stroške (drugi odstavek 165. člena ZPP).

11. O pritožbi je skladno s prvim odstavkom 366.a člena ZPP odločila sodnica posameznica.