Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Gre za nepravdni postopek in ni nujno treba, da so vsi solastniki takoj v postopku. Lahko jih sodišče pritegne kasneje. Predlagatelj je pravočasno sporočil številke dednih spisov in kdo so iz teh dednih spisov dediči.
Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
1. Predlagatelj je vložil predlog za sodno določitev meje. Sodišče prve stopnje je predlog zavrglo, ker ni sporočil preostalih solastnikov sporne parcele in sicer F. M. in A. P. 2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo predlagatelj. 12. 7. 2012 je bil pozvan, da predlog dopolni in navede vse lastnike parcele št. 100/2 k.o. X, ker po 132. členu ZNP mora označiti lastnike. Sklep je napačen, saj je dovolj, da označi uporabnike in edini uporabnik je predlagatelj. Sicer pa sklep prezre, da je predlagatelj z vlogo 27. 8. 2012 predlagal razširitev na zakonite dediče po pokojni F. M. in pokojni A. P., ki sta solastnici parcele 100/1. Navedel je, kdo so dediči in jih v pritožbi ponavlja in ti so vstopili v pravice zapustnika s trenutkom smrti po 11. členu ZD. Za A. P. pa teče zadeva pod opr. št. D 145/2003 zaradi izdaje dodatnega sklepa o dedovanju in tega še ni. Sodišče pa je predlog zavrglo.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Pritožba sicer nima prav v delu, ko trdi, da ko je zraven lastnik, je dovolj, da navede uporabnika parcele, katera je pomembna za določitev meje. Po 132. členu Zakona o nepravdnem postopku, kot sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, mora predlog za ureditev meje vsebovati podatke o zemljiščih, ime in priimek ter prebivališče lastnikov ali uporabnikov zemljišč med katerimi je meja sporna in razloge, zaradi katerih se predlaga ureditev meje v sodnem postopku. Vendar sodišče prve stopnje prezre, da je predlagatelj sporočil, da sta dva solastnika parcele 100/2 k.o. R. umrla in da tečejo zapuščinski postopki po njih. Sporočil je tudi pravočasne opravilne številke zapuščinskih spisov in kdo so dediči po obeh pokojnih solastnikih. Gre za nepravdni postopek in ni nujno treba, da so vsi solastniki takoj v postopku. Lahko jih sodišče pritegne kasneje. Predlagatelj je pravočasno sporočil številke dednih spisov in kdo so iz teh dednih spisov dediči. Pritožba utemeljeno opozarja, da so dediči univerzalni pravni nasledniki s trenutkom smrti zapustnika. Po 123. členu ZD se s smrtjo uvede dedovanje po umrlem. Sodišče naj torej pribavi sklepe o dedovanju obeh solastnikov in ugotovi dediče. Za potek nepravdnega postopka ni treba, da je sklep o dedovanju pravnomočen. Mora le biti ugotovljeno, kdo so dediči. Solastniki imajo pravico skupno opravljati stvar v solastnini (prvi odstavek 67. člena SPZ). Predlagatelj je sprožil postopek ureditve meje, ki gotovo sodi v korist solastnine. Vendar morajo solastniki o tem obveščeni, saj predloga ni mogoče uvrstiti med posle rednega upravljanja. Tudi ZNP zahteva, da ima sodišče na voljo podatke vseh solastnikov parcele.
5. Ker je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da predlagatelj ni izpolnil obveznosti iz sklepa z dne 12. 7. 2012, ko je poslal sporočilo z dne 28. 8. 2012, je bilo treba sklep razveljaviti in zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja sklep razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (365. člen ZPP).
6. Po ugotovljenem postopku, kdo so dediči, naj sodišče nemudoma nadaljuje postopek, ki teče že od leta 2007.