Jedro

Čeprav v pravdi ni dosegla položaja tožeče stranke, je imela status pravdne stranke zato, ker je v tej vlogi sama nastopala v pravdi. Zato določbe ZPP o povrnitvi pravdnih stroškov veljajo tudi zanjo, in sicer v delu, kjer zakon določa pravila o povrnitvi stroškov ne glede na izid pravde. Če je prišlo do kakšne pomote že v izvršilnem postopku, posledic nastanka pravdnih stroškov ne more nositi tožena stranka, pač pa bremenijo tistega, ki jih je zakrivil ali komur so se pripetile, ne glede na izid pravde.

Izrek

1. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

2. Vsaka stranka nosi svoje stroške v zvezi s pritožbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom II Pg 13/2006 (pravilno X Pg 4160/2010) z dne 07. 10. 2010 razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani Ig 2005/05482 z dne 06. 07. 2005 v 1. in 3. točki izreka in postopek ustavilo (1. točka izreka); tožeči stranki pa je naložilo v plačilo pravdne stroške v višini 3.916,39 EUR z zamudnimi obrestmi (2. točka izreka).

Zoper sklep se je pritožila v uvodu izpodbijane sodbe navedena tožeča stranka, s predlogom pritožbenemu sodišču, da njeni pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Tožena stranka je na pritožbo odgovorila s predlogom pritožbenemu sodišču, da neutemeljeno pritožbo zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v pravdi, ki je sledila ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki ga je izdalo sodišče na predlog upnika C. GmbH, kljub nasprotovanju tožene stranke (smiselno) dovolilo A. C., d.d., da vstopi v pravdo namesto upnika C. GmbH - tožeče stranke (v bistvu pa v zmotnem prepričanju, da je bil sklep o izvršbi izdan na predlog upnika C., d.d., ki se je pozneje preimenoval v A. C., d.d., sedaj A. C., d.o.o.). Pritožbeno sodišče je pritožbi tožene stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje II Pg 13/2006 z dne 24. 09. 2008 razveljavilo in jo vrnilo v nov postopek.

V ponovljenem postopku je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bil upnik, s katerim bi moralo nadaljevati pravdni postopek kot s tožečo stranko, izbrisan iz sodnega registra in da A. C., d.d., ni njen pravni naslednik. Zato je pravdni postopek s C. GmbH, ustavilo, sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani Ig 2005/05482 z dne 06. 07. 2005 pa razveljavilo tudi v 1. in 3. točki izreka.

Pritožnica pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da ni pravna naslednica upnika, ki je predlagal izvršbo, vztraja pa pri stališču, da je sporna terjatev njena. Ker pa se pravda, ki je sledila, ni mogla začeti z drugo osebo kot tisto, ki je bila upnik v izvršilnem postopku oziroma z njenim pravnim naslednikom, do spremembe tožeče stranke v pravdi ne bi smelo priti (lahko bi tožeča stranka vstopila v pravdo le v primeru iz drugega odstavka 190. člena ZPP, ki pa ga tožeča stranka ni zatrjevala). Zato pritožba tožeče stranke, s katero smiselno predlaga, da sodišče v pravdi dopusti spremembo tožeče stranke, s čimer izpodbija odločitev sodišča prve stopnje o ustavitvi pravdnega postopka zaradi prenehanja „prvotne“ tožeče stranke, ni utemeljena.

Zmotno pa je njeno stališče, da zaradi (sicer neuspelega) nastopanja v pravdi na strani tožeče stranke, toženi stranki ni dolžna povrniti njenih pravdnih stroškov. Čeprav v pravdi ni dosegla položaja tožeče stranke, je imela status pravdne stranke zato, ker je v tej vlogi sama nastopala v pravdi. Zato določbe ZPP o povrnitvi pravdnih stroškov veljajo tudi zanjo in sicer v delu, kjer zakon določa pravila o povrnitvi stroškov ne glede na izid pravde (156. člen ZPP). Zato je zmotno stališče pritožnice, ki izhaja iz prepričanja, da bi bila tožena stranka upravičena do povrnitve pravdnih stroškov le, če bi se postopek tudi dejansko začel s tožečo stranko. Pri tem pa prezre, da je toženi stranki ravno tožeča stranka povzročila stroške te pravde, saj je upnik zaradi izbrisa iz sodnega registra sploh ne bi mogel začeti. Če pa je prišlo do kakšne pomote že v izvršilnem postopku, posledic nastanka pravdnih stroškov ne more nositi tožena stranka pač pa bremenijo tistega, ki jih je zakrivil ali komur so se pripetile, ne glede na izid pravde.

S tem pa se izkaže, da je sodišče prve stopnje pravilno stroške naložilo v plačilo pritožnici. Zato je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje pritožbene stroške, prav tako pa tudi tožena stranka stroške odgovora na pritožbo, saj je bil ta glede na vsebino nepotreben za odločitev o pritožbi (155. člen ZPP).